To sta:
- Pošta Slovenije in
- britanska logistična družba Xpediator, ki se ukvarja s špedicijo, transportom in skladiščenjem.
Kot smo neuradno izvedeli, naj bi iz boja že izpadla vodilna turška logistična skupina Netlog Logistics. Za 72-odstotni delež Intereurope je po naših informacijah ponudila precej manj kot oba tekmeca. Po naših informacijah znaša vrednost najvišje ponudbe za Intereuropo skupaj s prevzemom njenih dolgov okrog 110 milijonov evrov.
Burno zakulisje
Nadaljnji koraki pri prodaji Intereurope bodo znani predvidoma v prihodnjih dneh. Čeprav uradnih informacij o postopku, ki ga vodi mednarodno svetovalno podjetje PWC, ni mogoče dobiti, pa je bilo po naših podatkih v zadnjih tednih precej burno v zakulisju. Vse več je namreč znamenj, da si del politike želi prodajo Intereurope ustaviti.
Med petimi največji lastniki, ki so aprila lani začeli prodajati deleže v Intereuropi, sta dva, ki sta povezana z državo: Nova Ljubljanska banka (NLB) in SID banka. Prav iz vrst te so v zadnjih tednih prihajala znamenja, da prodaji Intereurope ni več naklonjena.
V SID banki, ki jo vodi Sibil Svilan, naj bi namreč oklevali pri soglasju k podaljšanju moratorija na poplačilo posojil do izteka sporazuma o podaljšanju posojil (MRA). Ta velja do poletja, ko Intereuropi zapade 64 milijonov evrov posojil, v družbi pa jih želijo refinancirati. Rdeča luč SID banke pri soglasju k moratoriju bi zato pomenila tudi konec postopka prodaje.
Se lahko prodaja še ustavi?
Še en zaplet je povezan z zemljišči, ki jih ima Intereuropa na območju Luke Koper. Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, si po naših informacijah prizadevajo, da ta ne bi prešla v roke novega lastnika Intereurope. Družba jih je zato že začela prodajati, a Luka Koper na presenečenje številnih ni oddala zavezujoče ponudbe. V vsakem primeru je prodaja zemljišč trenutno zaustavljena, saj so to zahtevali morebitni kupci.
Razplet prodajnega postopka bo tako očitno precej odvisen od tega, ali se bo kot najboljši ponudnik izkazala Pošta Slovenije, ki je v izključni lasti države. V nasprotnem primeru, zatrjujejo viri, bi lahko posamezni prodajalci Intereurope (ob NLB in SID so to še Gorenjska banka, SKB in Intesa Sanpaolo) Britancem odrekli pravico do ekskluzivnih pogajanj v zadnji fazi postopka, zaradi česar bi ti verjetno dvignili roke nad poslom.
Britanski palček je prerasel Intereuropo
Tekmec Pošte Slovenije, britanski Xpediator, se ukvarja s špedicijo, transportom, logistiko in skladiščenjem. Še pred nekaj leti je bil palček v primerjavi z Intereuropo, zdaj pa je že večji od nje.
Tako s pridobitvijo novih strank kot s prevzemi je močno okrepil obseg poslovanja. Lani je Xpediator povečal prihodke za kar 54 odstotkov in presegel znamko 200 milijonov evrov. Kot kaže, je dosegel tudi rekordni čisti dobiček.
Podjetje je avgusta 2017 vstopilo na londonsko borzo in od tedaj večkrat uspešno zbralo svež kapital. Samo lani so kupili podjetji Anglia Forwarding in Import Services Logistic. Z njima so prišli do 400 novih naročnikov in občutno povečali njihovo servisiranje prek spletnega velikana Amazon, hkrati pa prevzeli pomembno logistično infrastrukturo na jugu Velike Britanije.
Ob včerajšnji predstavitvi lanskih rezultatov so se pohvalili z občutno rastjo transportno-logističnih prihodkov na Balkanu in Baltiku. Posebej so navedli tudi nove priložnosti za prevzeme na hitro rastočem območju srednje in vzhodne Evrope. Pri tem so očitno merili na Intereuropo. Konec leta 2017 so zaposlovali okoli 700 ljudi v 11 državah, lani ob polletju pa so število zaposlenih povečali na 938.
Kakšni so načrti Intereurope?
Četudi Intereuropa ne bo dobila novega lastnika, ki bi ji odprl nove trge in zagotovil nove posle, hkrati pa pomagal pri razdolževanju, v Kopru za prihodnjih nekaj let napovedujejo občutno rast tako prihodkov kot dobička ter številne nove zaposlitve.
V strateškem načrtu skupine za obdobje 2018-2022, ki ga je nadzorni svet potrdil novembra lani, so napovedali, da bodo leta 2022 dosegli več kot 210 milijonov evrov prihodkov od prodaje. To je kar 25 odstotkov več, kot so jih po ocenah ustvarili v lanskem letu.
Dobiček iz poslovanja naj bi se povečal s 7,1 na 11,6 milijona evrov, denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki je najpomembnejši kazalnik, pa s 13,2 milijona evrov na 18,5 milijona evrov. Skupina naj bi imela ob koncu lanskega leta 1.380 zaposlenih, konec leta 2022 pa že 1.563.
Za 37 milijonov naložb
Razvoj osnovne dejavnosti logističnih storitev skupine v obdobju do leta 2022 naj bi temeljil na kopenskem prometu, medcelinskem prometu in logističnih rešitvah. Osredotočali se bodo na produkte z višjo dodano vrednostjo (zbirni promet, logistične rešitve) in na tiste s potencialom rasti (cestni promet, avio in pomorski promet).
Nadaljevali bodo tudi optimizacijo poslovanja in zniževanje stroškov, raven dolgov pa bodo zniževali tudi z odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja. V prihodnjih štirih letih načrtujejo za 36,8 milijona evrov naložb, predvsem v povečanje skladiščnih zmogljivosti in tehnološko posodobitev. Poleg tega tudi najemali nova skladišča.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
