V začetku meseca je RTV Slovenija razkrila izkoriščanje delavcev v podjetju Marinblu, ki je v lasti nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja in njegove soproge Rozane Šuštar. V pakirnici rib iz Kozine so delali v nemogočih razmerah. Delodajalec naj bi jih silil v čezmerno delo, jih snemal in se nad njimi izživljal. 12 indijskih državljanov, ki so delali v podjetju, naj bi nekaj časa spalo v skupnih prostorih v pakirnici.
Na ministrstvu za delo so ocenili, da dogajanje "meji na novodobno suženjstvo". Na inšpektoratu za delo so ga začeli preiskovati zaradi suma prisilnega dela in trgovine z ljudmi. Toda zgodba ima še eno, precej večjo razsežnost. Danes namreč razkrivamo, da je imela država ključno vlogo pri hitrem vzponu in širitvi poslovanja podjetja Marinblu, ki je danes eden od največjih predelovalcev ribiških proizvodov pri nas.
Samo v zadnjih treh letih mu je ministrstvo za kmetijstvo, ki sta ga v tem času vodila Aleksandra Pivec in Jože Podgoršek, odobrilo skoraj tri milijone evrov pomoči. To predstavlja skoraj tretjino letnih prihodkov podjetja. Iz dokumentacije, podatkov, ki smo jih pridobili z ministrstva za kmetijstvo, in drugih informacij je razvidno, da mu je ministrstvo pomagalo tudi na druge načine:
- s spreminjanjem predpisov, s katerim je podjetju Marinblu omogočilo, da prejme več milijonov evrov nepovratnega denarja,
- v enem primeru pa celo z objavo razpisa za pridobitev evropskega denarja, na katerega se je prijavilo le podjetje Marinblu.
Vse to je ministrstvo počelo že v času, ko so različne inšpekcije ugotavljale kršitve delovne in druge zakonodaje v podjetju.
Preberite še:
Milan Krek nakazal denar za posel, ki ga nikoli ni bilo
Pred razpisi v korist zakoncev Šuštar popravljali uredbe
Kako je torej podjetje dobivalo državni in evropski denar? Februarja 2019, ko je kmetijsko ministrstvo vodila Aleksandra Pivec, je agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja objavila javni razpis, namenjen sofinanciranju "naložb v nove obrate in povečevanje ter posodabljanje obstoječih obratov za predelavo ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture". Na voljo je bilo 2,8 milijona evrov nepovratnih sredstev evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
A očitno so na ministrstvu že vnaprej dobro vedeli, komu bodo namenili veliko večino denarja. Le dva meseca pred tem so namreč prvič spremenili uredbo, na podlagi katere se delijo omenjena sredstva. Če je prej lahko posamezno podjetje kandidiralo za največ milijon evrov pomoči, se je meja po novem dvignila na 2,4 milijona evrov.
To je najbolj ustrezalo podjetju Marinblu, ki je prijavilo več kot 2,2 milijona evrov vreden projekt širitve poslovanja. Na razpisu je bilo uspešno. Z odločbo, ki jo je ministrstvo izdalo marca lani, je dobilo skoraj 80 odstotkov vseh razpisanih sredstev.
To je bil šele začetek. Junija lani, ko je ministrstvo že vodil Podgoršek, je bil objavljen nov, manjši razpis, na katerem je bilo na voljo 700.000 evrov nepovratnih sredstev za področje predelave rib. Pred tem je vlada na predlog ministrstva spet spremenila uredbo na roke podjetja Marinblu. V celoti je črtala določbo, ki je omejevala višino sredstev za posamezno podjetje.
Če tega vlada ne bi storila, se podjetje Marinblu ne bi moglo prijaviti na razpis. Tako pa je podetju znova uspelo. Pobralo je vseh 700.000 evrov sredstev, ki so bila na voljo. Skupaj torej v dveh letih skoraj 2,9 milijona evrov.
Preberite še:
Za Janšo bliskavice in rdeče preproge, za Goloba mine v proračunu
Pomoč že med obiski inšpektorjev
Takoj po drugem razpisu je vlada na predlog ministrstva spet spremenila uredbo. Zgornjo mejo denarja, ki ga lahko prejme posamezno podjetje, je tokrat postavila pri 2,8 milijonov evrov – skoraj toliko, kot je do takrat prejelo podjetje Marinblu. Nato si je čez noč premislila. V začetku aprila, tik pred volitvami, je - spet na predlog ministrstva za kmetijstvo - uredbo v tem delu razveljavila in ukinila vse omejitve. Uradno zato, da bi lahko podjetja počrpala čimveč evropskega denarja, ki bi drugače ostal v Bruslju.
Toda s tem je šla vlada spet na roke podjetju Marinblu. Tik pred izbruhom afere na Kozini so namreč na ministrstvu objavili še en razpis, tokrat v vrednosti 100.000 evrov. Tudi ta je bil očitno namenjen podjetju Marinblu, a za zdaj ni znano, ali se je podjetje nanj že prijavilo.
Vse to se je dogajalo v obdobju, ko so proizvodne prostore podjetja Marinblu obiskovale različne inšpekcijske službe in ugotavljale kršitve. Na delovnem inšpektoratu so tako v podjetjih Marinblu in Selea, ki ju oba obvladujeta zakonca Šuštar, opravili več nadzorov. Ugotovili so kršitve pri plačah, regresu, delovnem času, odmorih in počitku.
A spremenilo se ni nič, saj je podjetje še naprej dobivalo državni in evropski denar. Sodu je očitno izbilo dno šele javno razkritje hudih kršitev pravic delavcev. Ti naj bi neprekinjeno delali tudi po 30 ur, pri čemer jih stalno nadzirajo kamere, nekateri pa so bili zaposleni prek portugalske agencije, ki ni imela urejenega dovoljenja za poslovanje v Sloveniji. Že dan zatem so v podjetje Marinblu spet prišli inšpektorji za delo in zdravje, ki so že potrdili nekatere kršitve, zakoncema Šuštar pa prepovedali opravljanje dela z delavci iz Indije.
Preberite še:
Stotisoče evrov za nedelujoče aplikacije akterju afere maketa
Bo moralo podjetje Marinblu vračati denar?
Rozana Šuštar je sicer vse obtožbe zanikala. Zagotovila je, da delavci niso podvrženi psihičnim pritiskom in da jih redno plačujejo. Zavrnila je tudi informacije, da naj bi ribe, ki jih kupci reklamirajo, obdelali v termičnem šokerju, jih prepakirali in poslali v ribarnice v tujini. Denar bo podjetje moralo vračati le v primeru, če bo ministrstvo to zahtevalo z odločbo. To lahko stori, če bi ga podjetje porabljalo v nasprotju z namenom, za katere jih je prejelo, ali če projekta, ki ga je prijavilo, ne bi dokončalo.
Podjetje Marinblu je bilo sicer ustanovljeno leta 2012. Manj kot dve leti pred tem je bil Boris Šuštar izpuščen iz zapora. Leta 2000 so ga kriminalisti prijeli v Murglah, ko je kot visoki državni uradnik prejel 70.000 nemških mark podkupnine. Prvič je bil na dve leti zapora obsojen leta 2004, drugič pa na šest let zapora zaradi zlorabe položaja. Tik pred koncem drugega sojenja je pobegnil v Kanado, kjer so ga prijeli in izročili Sloveniji. Leta 2010 je od države zahteval 800.000 evrov odškodnine, a je sodišče njegovo tožbo zavrnilo.
Takoj po tem, ko je prišel iz zapora, je šel s soprogo v podjetniške vode. Tako sta pomagala Radošu Jenku pri sanaciji izolske družbe Marriba, ki je upravljala z ribarnico na tamkajšnjem Velikem trgu. Pripravila sta elaborat za postopek prisilne poravnave, po katerem bi Jenko večino družbe prenesel v njuno last. Toda načrt ni uspel, Marriba pa je končala v stečaju. Kmalu zatem sta odprla podjetje Marinblu in leta 2016 kupila proizvodne prostore v Kozini.
Kako sta financirala več sto tisoč evrov vredno naložbo, ni povsem jasno, saj na nepremičnini ni bilo nobene hipoteke. Za širitev poslovanja pa sta pozneje najela še 3,1 milijona evrov vredno posojilo pri banki NKBM.
