Vsi, ki so v pokojninskih skladih varčevali manj kot 10 let in se zdaj odločajo za pokojninsko rento, morajo namreč po novem doplačati še 8,5-odstotni davek od prometa zavarovalnih poslov. Za primerjavo, to je več od donosa, ki so ga v zadnjih treh letih v povprečju ustvarili slovenski pokojninski skladi.
Koliko ljudi je prizadela dodatna obdavčitev, še ni znano. V večini primerov pa gre za socialno najbolj občutljive zaposlene, ki so krajši čas varčevali v drugem stebru. Ob že tako nizki pokojnini iz obveznega zavarovanja bodo torej nižji tudi njihovi prihranki in s tem dodatna renta.
Furs pravi eno, pokojninski načrti drugo
Za negativno presenečenje so poskrbeli na Finančni upravi RS (Furs), kjer so pri izvajalcih dodatnega pokojninskega zavarovanja v lanskem letu opravili davčne inšpekcijske preglede. Ugotovili so, da številni zavarovanci ob upokojitvi plačajo premalo davka.
Na Fursu, kjer postopkov nadzora ne komentirajo, so po naših informacijah zavzeli stališče, da v veljavni pokojninski zakonodaji ni nobene pravne podlage, po kateri bi bili zavarovanci pri manj kot 10-letnem obdobju varčevanja oproščeni plačila davka od prometa zavarovalnih poslov.
Davčni inšpekcijski pregledi so se po naših informacijah zgodili zaradi ene od pokojninskih družb, ki je pred časom pri Fursu preverjala, ali morajo pri zavarovancih z manj kot desetletnim obdobjem varčevanja plačati davek.
V pokojninskih družbah, zavarovalnicah, bankah in drugih izvajalcih dodatnega pokojninskega zavarovanja so bili namreč že vse od leta 2012, ko so se začeli množični dvigi sredstev iz skladov, prepričani, da pri rentah velja izjema, zaradi tega pa niso obračunavali davka.
Poudarjajo, da zavarovanci ob izbiri rente ne prekinejo zavarovanja (kot trdi Furs), ampak nadaljujejo varčevanje. Nekateri izvajalci imajo to zapisano tudi v pokojninskih načrtih, ki jih potrjuje ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Dodatni davek tudi za nazaj
Kljub temu jih na Fursu niso uslišali in so jim odmerili plačilo dodatnega davka.
Pod drobnogled so vzeli tudi vse tiste, ki so že upokojeni in že nekaj časa prejemajo pokojninske rente. To pomeni, da bi jih lahko za nazaj doletelo plačilo tudi več sto evrov, za manjši del pa bi se lahko zmanjšale tudi njihove rente.
Koliko dodatnega davka so obračunali, na Fursu ne razkrivajo. Samo pri Pokojninski družbi A, ki ima okoli 50 tisoč zavarovancev, pa so morali plačati več kot 24 tisoč evrov z zamudnimi obrestmi vred.
Večina izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja se je že kmalu po končanem davčnem inšpekcijskem pregledu odločila, da bo oddala samoprijavo in poravnala odmerjene dodatne davčne obveznosti. S tem so se tudi izognili razburjenju med zavarovanci, ki jim že izplačujejo pokojninske rente.
Rekordni donosi skladov
Slovenski pokojninski skladi so v prvem četrtletju letošnjega leta že nadoknadili donose, ki so jih zaradi nenadnega zloma tečajev delnic na borznih trgih izgubili konec lanskega leta.
Preverite: Donosi pokojninskih skladov v prvem četrtletju 2019
Večina (pod)skladov je decembra imela negativne donose, nekateri so tedaj izgubili celo več kot pet odstotkov premoženja zavarovancev. V obdobju od januarja do konca marca pa so ustvarili donose, ki se gibljejo od 1,25 do kar 14,10 odstotka. Zajamčeni skladi so v povprečju dosegli več kot dvoodstotni donos, preostali pa več kot osemodstotnega.
V obdobju 12 mesecev donosi zajamčenih skladov v povprečju znašajo 1,83 odstotka, pri preostalih skladih pa nekaj manj kot pet odstotkov.
"Diskriminacija zavarovancev"
"Trenutno stališče ministrstva za finance (Furs je organ v sestavi ministrstva, op. p.) diskriminira člane pokojninskih skladov," opozarja Janez Kranjc, izvršni direktor Prve osebne zavarovalnice, ki ima več kot 80 tisoč zavarovancev.
Poudarja, da so tisti, ki se v sistem vključijo pozneje oziroma ko imajo do upokojitve manj kot deset let, v slabšem položaju, čeprav nova pokojninska zakonodaja "nalaga podjetjem, da morajo vključitev v sistem ponuditi vsem zaposlenim pod enakimi pogoji".
"Rente so nadaljevanje dodatnega pokojninskega zavarovanja. To pomeni, da zavarovanec s tem, ko odide v pokoj in pridobi pravico do rente ne izstopi iz sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja, ampak samo preide v fazo črpanja privarčevanih sredstev," dodaja Kranjc.
"Obračun davka v višini 8,5 odstotka nima enkratnega učinka na zavarovanca, ampak pomeni vsak mesec do smrti nižjo dodatno pokojnino za 8,5 odstotka, kar lahko pomeni trajen in pomemben učinek na kakovost življenja," se strinjajo v zavarovalnici Adriatic Slovenica.
"Tudi država spodbuja dodatno pokojninsko zavarovanje s posebno davčno olajšavo. Škoda je, da bi ga potem na drugi strani dodatno obremenjevali z davščinami, kar zagotovo ne bo koristilo popularnosti pokojninskih rent. Še posebej, ker gre za zelo zanemarljive zneske in država iz tega naslova ne bo ničesar pridobila," je povedala Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A.
Na Zavarovalnici Triglav in njeni pokojninski družbi Skupna so povedali le, da venomer spoštujejo dokončne odločitve pristojnih organov ter kot dober gospodar skrbijo za interese zavarovancev in sredstva, ki so jim jih zaupali v upravljanje.
Ministrstvo naj popravi zakonodajo
Kljub temu, da so izvajalci že poravnali dodatne davčne obveznosti, se bodo še naprej pogovarjali z odgovornimi na ministrstvih in poskušali najti rešitev za zaplet.
Janez Kranjc iz Prve osebne zavarovalnice je povedal, da so ministrstvo za delo prejšnji mesec pozvali, naj ustrezno popravi pokojninsko zakonodajo in vanjo jasno zapiše, da je pokojninska renta nadaljevanje varčevanja in zato ni (več) potrebe po obračunu davka.
To pomeni, da bodo morali zavarovanci kljub izpolnitvi pogojev za upokojitev počakati na ministrstvo za delo, kar pa lahko traja dlje časa. Če potrebujejo denar, se lahko sicer že prej odločijo za rento, a morajo plačati dodatni davek.
Na ministrstvu za delo zadeve niso komentirali in so nas napotili na ministrstvo za finance, saj da so oni pristojni za obdavčitev na podlagi zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov. Povedali so le, da je "treba spodbujati čim daljšo vključenost v dodatno pokojninsko zavarovanje in namensko porabo privarčevanih sredstev".
Država spodbuja varčevanje v drugem stebru
V drugem pokojninskem stebru varčuje več sto tisoč ljudi, ki imajo sklenjenih več kot pol milijona zavarovalnih polic. Vsega skupaj je v skladih zbranih že za okoli 2,4 milijarde evrov sredstev, njihov obseg pa se s sprotnimi vplačili iz leta v leto povečuje.
Dodatno pokojninsko zavarovanje na različne načine spodbuja tudi država: z davčnimi olajšavami pri vplačilu premij, davčno razbremenitvijo izplačevanja pokojninskih rent, prepovedjo izplačila denarja v enkratnem znesku ...
K temu, da bo spodbujala večjo vključenost in višja vplačila v dodatno pokojninsko zavarovanje, se je v koalicijskem sporazumu zavezala tudi vlada Marjana Šarca.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
