Horvatu zaupal denar Miloševićev minister, ki so ga iskali zaradi provizij

Darko Horvat, nekdanji lastnik skupine Aktiva, ki velja za največjega domačega privatizacijskega tajkuna, bo kmalu stopil pred preiskovalnega sodnika. Kot smo razkrili, je sodišče proti Horvatu zaradi spornih poslov s propadlo Factor banko uvedlo pravnomočno preiskavo.

Kljub slabim novicam iz domovine se Horvat v ZDA vrača na veliki poslovni oder. Pred dnevi je postal glavni izvršni direktor in predsednik upravnega odbora ameriške družbe Global AI, ki se ukvarja z iskanjem prevzemnih tarč na področju umetne inteligence (AI). Sam ima v njej večinski paket delnic. A, kot kaže, je k vlaganju prepričal tudi nekatere stare znance.

Kot je razvidno iz dokumentacije, ki jo je morala družba Global AI predložiti ameriškemu regulatorju trga vrednostnih papirjev, je med njenimi novimi večjimi delničarji tudi Danko Đunić. V rokah ima za dobrih sedem odstotkov delnic družbe, vrednih več kot pet milijonov dolarjev. Za koga natančno gre, iz dokumentov ni mogoče razbrati.

Po dostopnih podatkih pa gre za podpredsednika zvezne vlade Zvezne republike Jugoslavije v času Slobodana Miloševića. Kot minister je bil Đunić pristojen za ekonomske odnose s tujino. Velja tudi za enega od očetov privatizacije v Srbiji, v kateri se je peščica posameznikov s tesnimi povezavami s politiko dokopala do velikega dela družbenega premoženja. 

Pred dobrim desetletjem je Đunić odšel na poslovno potovanje v ZDA, od koder se ni vrnil. To je bilo v času, ko so ga srbski organi pregona želeli zaslišati v zvezi s privatizacijo železarne Smederevo. Ta naj bi bila Američanom prodana precej pod ceno, pri tem pa naj bi neznano kam izginilo za šest milijonov dolarjev provizij. 

Kaj vse je torej med srbsko privatizacijo počel Đunić? In kaj je imel s prodajo družbe, ki je Horvatu prinesla astronomske zaslužke? 

Preberite še:
Največji slovenski tajkun Darko Horvat bo naposled moral pred sodnika

Bogate vlagatelje nagovarja, naj mu zaupajo denar

Darko Horvat se v javnosti ni pojavljal vse od propada Aktive, za katero je ostalo 170 milijonov evrov neporavnanih dolgov. Novega projekta v ZDA se je lotil konec leta 2023, ko je postal manjši delničar družbe Global AI. Toda že takrat je bilo mogoče sklepati, da sam iz ozadja vleče vse niti.

Na čelo družbe sta prišli kar dve osebi iz najožjega Horvatovega kroga. To sta Andrej Ručigaj in Nevenka Črešnar Pergar. Prvi je nekdanji izvršni direktor Aktive Naložb in dolgoletna Horvatova desna roka. Črešnar Pergar pa je bila izvršna direktorica Aktive Group. Ta položaj je prvič zasedla leta 1996, dve leti zatem pa se je preselila v politiko. Danes se ukvarja z lobiranjem.

Tako kot v 90. letih tudi zdaj Horvat pri prevzemnih aktivnostih ne bo tvegal z lastnim denarjem, saj prepričuje druge vlagatelje, naj mu zaupajo denar. Na podoben način je Horvat pred tremi desetletji nagovarjal državljane Slovenije, naj mu zaupajo privatizacijske certifikate, od česar ti niso imeli praktično ničesar, sam pa si je nakopičil ogromno osebno premoženje.

In med vlagatelji je po naših podatkih tudi Danko Đunić, s katerim je Horvat pred približno dvajsetimi leti tudi poslovno sodeloval.

Preberite še:
Vrnitev največjega slovenskega tajkuna: v Izraelu kupuje AI podjetja

Sodeloval pri največjih privatizacijah

Darko Đunić je bil direktor in lastnik Ekonomskega instituta Beograd, delal pa je tudi za lokalno izpostavo ameriške revizorske hiše Deloitte & Touche. Prek obeh je po Miloševićevem padcu pomagal pripravljati strategije privatizacije in ocenjeval vrednosti nekaterih ključnih državnih podjetij, ki so se znašla na seznamu za prodajo.

V času poznejših vlad Srbije in Črne gore oziroma Srbije je sodeloval pri privatizacijah:

-           železarne Sartid iz Smedereva. Ameriški US Steel je zanjo leta 2003 plačal le 23 milijonov dolarjev, precej manj od ponudb drugih interesentov. Kot rečeno, so se ob tem pojavili očitki o izplačilu provizij.

-           Naftne industrije Srbije (NIS). Leta 2008 je bil večinski delež za 400 milijonov evrov prodan ruskemu Gazpromu.

-           farmacevtske družbe Hemofarm. Ta je bila leta 2006 za skoraj pol milijarde evrov prodana nemškemu velikanu Stada.

Zadnja družba je bila tudi stična točka med Đunićem in Horvatom. Prvi je kot svetovalec ocenjeval vrednosti delnic Hemofarma, drugi pa jih je kupoval po nizki in prodajal po visoki, pri tem pa ustvaril več deset milijonov evrov dobička. 

Preberite še:
Janšev odvetnik v službi največjega domačega tajkuna

Đunić vrednotil delnice, Horvat pa jih je poceni kupoval

Ko je bila farmacevtska družba prodana Nemcem za kar 475 milijonov evrov, je bila privatizacija označena kot ena najuspešnejših. Toda že prej so se začeli pojavljati očitki o oškodovanju srbske države.

Ta se je namreč leta 2002, štiri leta pred poslom z Nemci, odločila za prodajo delnic Hemofarma. Takrat je Aktiva, ki jo je obvladoval Horvat, na javni dražbi kupila 19-odstotni delež, za katerega je odštela vsega devet evrov na delnico. Pozneje je sodelovala še pri dokapitalizaciji in prišla do 30-odstotnega deleža v Hemofarmu. Tega je nato Nemcem prodala po ceni 147 evrov na delnico, torej kar 16-krat dražje.

Vmes so se pojavljali tudi očitki o tem, da so Horvatova Aktiva in nekateri drugi delnice poceni kupovali v imenu uprave Hemofarma, kar pa je ta zanikala. V javnosti se je izpostavljala tudi vloga Đunića in njegove družbe Deloitte & Touche, ki je vrednotila delnice Hemofarma.

Pozneje se je Đunić v Srbiji lotil nepremičninskih in drugih poslov, a mu ni šlo po načrtih. Zaposleni v televizijski hiši Avala, v kateri je imel 45-odstotni delež, so stavkali zaradi neizplačanih plač. Njegovo podjetje EKI Investments pa je bilo v rdečih števikah. Vse glasnejše so bile govorice, da bo pustil posle v Srbiji in se preselil v ZDA, kjer je že živela njegova družina.

Preberite še:
Zemljišče Darka Horvata ušlo bankam, denar pa v davčno oazo #foto

Lastnik stanovanja na Manhattnu

To se je tudi zgodilo leta 2013, ko so z Đunićem skušali stopiti v stik srbski državni organi in ga povprašati o njegovi vlogi pri privatizaciji železarne Sartid. V istem času je tožilstvo, ki je preverjalo očitke o nepravilnostih pri prodaji, aretiralo in za več mesecev priprlo Nemanjo Kolesarja, nekdanjega šefa kabineta premierja Zorana Đinđića. Đunić pa zanje ni bil dosegljiv, saj ga ni bilo več v Srbiji.

Kje se trenutno nahaja in s katerimi posli se ukvarja, uradno ni znano. Iz javne baze nepremičnin v ZDA pa izhaja, da ima Đunić v lasti nepremičnino v prestižnem delu Manhattna blizu Centralnega parka. Leta 2020 jo je za 3,5 milijona dolarjev kupil od soproge. Nedaleč stran je sedež investicijskega sklada Skiff Capital Management, ki ga vodi Đunić. Ustanovljen je bil leta 2010, dve leti pred njegovo selitvijo iz Srbije v ZDA.

Oktobra lani sta podjetji Starline Services Establishment in Pacific Services Establishment s sedežem v Liechtensteinu na sodišče v New Yorku proti Đunićevemu skladu vložila tožbo, v katerem mu očitata, da je "ogoljufal svoje vlagatelje za več milijonov dolarjev".