Bivši župan Celja Bojan Šrot je postal član SDS #video

Bojan Šrot, nekdanji dolgoletni župan Celja in bivši predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS), je postal član SDS. 

Da je Šrot, sicer predsednik lokalne Celjske županove liste (CŽL), po novem tudi član SDS, se je v Celju in okolici govorilo več tednov. To je dokončno postalo jasno nekaj dni pred volitvami, ko so v SDS Šrota kot svojega člana javno predstavili na slovesnosti v Celju. Dobrodošlico mu je - enako kot ostalim novim članom - osebno izrekel predsednik SDS Janez Janša, slovesnost pa je predvajala strankarska televizija Nova24TV. 

Šrotov uradni vstop v SDS je epilog njegovega večletnega političnega zbliževanja z Janšo. 

Že leta 2023, ko je Šrot po porazu na županskih volitvah vrnil mandat mestnega svetnika, je njegova lista s SDS sklenila sporazum o sodelovanju. V istem času je pod zastavo SDS prešel tudi Franc Kangler, dolgoletni Šrotov politični sopotnik iz SLS. Pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami se je omenjala možnost, da bi se Šrot na listi SDS potegoval za poslanca - enako, kot je to storil Kangler, ki sicer ni bil izvoljen v parlamentu.

Preberite še:
Zakaj je Šrot šel k Janši #analiza

24 let je vodil Celje, dve leti pa SLS

Toda v stranki so se odločili, da bodo v celjskem mestnem okraju na listo dali Polono Rifelj, nekdanjo državno sekretarko v Janševem premierskem kabinetu, ki je bila po zamenjavi oblasti kratek čas prva finančnica Alpine, zdaj pa je prokuristka mariborskega komunalnega podjetja Nigrad. Tej so v SDS zaupali tudi vodenje mestnega odbora stranke, v katerem je v mesecih pred volitvami prišlo do velikih sprememb. 

Ali se bo Šrot kot član SDS na jesenskih lokalnih volitvah ponovno potegoval za celjskega župana, za zdaj ni znano. Nesporno pa je, da ima v slovenski politiki zelo dolgo kilometrino, v tem obdobju pa je večkrat prišel v navkriž tudi s predsednikom stranke, katere član je postal. 

Politična kariera Bojana Šrota se je začela leta 1996, ko je na listi SLS kandidiral za poslanca. V kvoti te stranke je bil leto dni pozneje, torej v času tretje vlade Janeza Drnovška, imenovan za državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje. Šrot je veljal za člana liberalnejše, bolj urbane struje te stranke, ki jo je takrat vodil Marjan Podobnik. Kot župan je recimo redno poudarjal pomen ohranjanja vrednot partizanskega boja proti okupatorju.

Leta 1998 je bil prvič izvoljen za župana Celja, mandat pa je ponovil kar šestkrat. Mestu je vladal rekordnih 24 let, z avreolo enega najuspešnejših slovenskih županov v prvih dveh mandatih pa je kmalu vstopil tudi v državno politiko. Leta 2003 je postal podpredsednik SLS, štiri leta pozneje pa njen predsednik, ko je na tem položaju nasledil Janeza Podobnika.

Preberite še:
Konec 24 let vladavine Bojana Šrota #komentar

Prvi mož SLS v času Janševe vojne proti Bošku Šrotu

Toda položaj Bojana Šrota v prvi Janševi vladi je močno oteževalo dejstvo, da se je njegov brat Boško Šrot, tedanji prvi mož in največji lastnik Pivovarne Laško, ki je obvladovala Mercator in Delo, s takratnim premierjem po obdobju političnega sobivanja zapletel v odmevni spor. 

Jeseni 2007 je Janša v državnem zboru napovedal vojno proti "tajkunsko-političnim povezavam, ki brezsramno bogatijo", s temi besedami pa je imel kot prvega v mislih prav Boška Šrota. Janševa vlada, v kateri je sedela tudi SLS, se je Šrotovega imperija lotila prek takratnega urada za varstvo konkurence (AVK) in agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Tedaj jo je vodil Damjan Žugelj, pozneje prvi mož urada za preprečevanje pranja denarja in glavni junak afere slovenski Watergate. 

Boško Šrot se ni predal brez boja, pred volitvami leta 2008 pa javno napadel Janšo. V intervjuju za Večer je razkril podrobnosti dogajanja okrog prodaje Mercatorja. 

"Janša je poiskal mene. Ko je prišel na oblast, so pol leta premetavali delniške knjige in iskali pot do Dela, do medijev. Sestanek se ni zgodil na pobudo Pivovarne Laško. (...) Po nalogu predsednika vlade so me takrat začeli izsiljevati. Na eni strani Janša, na drugi strani Zoran Janković, ki je (...) ponujal roko vladi in ji zagotavljal, da bo Laško prisilil v prodajo Dela s svojimi prodajnimi policami in metanjem naših izdelkov z njih," je takrat govoril Boško Šrot. 

Preberite še:
Koga vse Black Cube "drži" s posnetim materialom? Tudi naročnika?

Po koncu pakta za Mercator milijonske tožbe

Na vprašanje, ali so se odločili Delo posoditi vladi, da uresničijo ambicije v Mercatorju, kar so v SDS vrsto let zanikali, pa je Boško Šrot odgovoril: "Delo ni bilo posojeno, bilo je prodano. Imeli smo pogodbo z Matjažem Gantarjem (pokojni prvi mož KD Group, op. a.), 20 odstotkov Dela smo takoj prodali njemu z obvezo, da razliko prodamo tja, kamor bo določil Janez Janša. Potem se je Janša hitro skregal z Gantarjem."

Istega leta je Janša prek odvetnice Nine Zidar Klemenčič proti Bošku Šrotu vložil civilno tožbo in "zaradi laži" zahteval pet milijonov evrov odškodnine. Tožbo je zaradi "blatenja dobrega imena" proti Janši vložila tudi Pivovarna Laško.

Medtem je Bojan Šrot vodil SLS na volitve, na katerih je stranka osvojila pet poslanskih mandatov. Maja 2009 je krmilo SLS prevzel Radovan Žerjav, Bojan Šrot pa se je umaknil iz državne politike. Istega leta se je, že pod vlado Boruta Pahorja, dokončno sesula tudi lastniška mreža okrog poslovnega sistema Pivovarne Laško, v kateri so imeli glavno besedo finančni holdingi, ki jih je obvladoval Boško Šrot.