Poslovanje slovenskih bolnišnic se je lani spet močno poslabšalo, razkrivajo podatki ministrstva za zdravje:
- samo med januarjem in oktobrom so tako bolnišnice skupaj ustvarile za več kot 63 milijonov evrov več odhodkov kot prihodkov. To je osem milijonov evrov več od načrtovanega minusa vseh bolnišnic v celotnem letu 2022.
- za primerjavo: v letu 2021 so bolnišnice skupaj ustvarile 11 milijonov evrov plusa, leta 2020 pa celo 46 milijonov evrov presežka prihodkov nad odhodki.
Kaj je šlo lani narobe?
Denar med epidemijo začasno zakrpal kronične težave
Prvi razlog za slabše poslovanje je konec epidemije. To je namreč pomenilo, da so se zaustavili tudi prilivi denarja iz državnega proračuna, namenjeni kritju izpada posameznih programov, zdravljenja bolnikov s covid-19 in drugih stroškov. Povedano drugače: bolnišnice so od vlade Janeza Janše dobivale denar tako za boj z epidemijo kot za to, da so medtem močno zmanjšale ali celo zaustavile ostale programe. Povedano drugače: za poslovanje bolnišnic je bilo bolje, da so delale v omejenem obsegu.
Samo v letu 2021 so bolnišnice od države skupaj prejele rekordnih 300 milijonov evrov, v letu 2020 pa 173 milijonov evrov. V letu 2019, zadnjem pred epidemijo, so od države prejele zgolj 13 milijonov evrov. Takrat so v celotnem letu skupaj ustvarile skoraj sedem milijonov evrov minusa. Ta ni bil višji tudi zato, ker jim je ministrstvo za zdravje pred tem namenilo 135 milijonov evrov za sanacijo poslovanja.
Vrnitev življenja na stare tire tako pomeni tudi nove izgube v zdravstvu. Sredi lanskega leta je vlada Roberta Goloba sprejela interventni zakon, s katerim je namenila pol milijarde evrov za skrajšanje čakalnih vrst. To je pomenilo, da lahko bolnišnice na vseh programih delajo s polno paro, saj so z novim denarjem dobile poplačilo za vse opravljene operacije, posege, preglede ...
Toda v minus so jih pahnile visoka rast stroškov in sistemske napake domačega zdravstva.
Preberite še:
Bolniki s covid-19 napolnili blagajne bolnišnic
Zakaj še se bolnišnice kopljejo v izgubi
V UKC Ljubljana in drugih največjih bolnišnicah, kjer že tradicionalno dosegajo najvišje izgube, dolgo časa opozarjajo, da so nekateri programi podcenjeni in da zaradi povečanih potreb po njihovih zdravstvenih storitvah izvedeni programi velikokrat presegajo dogovorjenega in plačanega s strani ZZZS. "Povečuje se tudi število premeščenih bolnikov iz drugih slovenskih bolnišnic. UKC Ljubljana kot terciarna bolnišnica bolnikov ne more odklanjati oz. jih premeščati v druge bolnišnice, so pa to najdražji bolniki," so pojasnili v UKC Ljubljana.
Ena glavnih težav za javne zdravstvene zavode v minulem letu je bila tudi skokovita podražitev stroškov energentov. Če so imela slovenska gospodinjstva zagotovljeno nižjo ceno elektrike in zemeljskega plina, kot je ta veljala na trgu, so morale bolnišnice naenkrat zanju plačevati bistveno več.
V UKC Ljubljana so še leta 2019 za energente plačali okoli devet milijonov evrov, leto pozneje, ko je zaradi epidemije prišlo do padca cen, pa manj kot osem milijonov evrov. V letu 2021, ko je konec leta prišlo do velikega zvišanja cen, so znova porabili nekaj manj kot devet milijonov evrov. V minulem letu pa so za energente dali več kot 15 milijonov evrov. Njihova glavna dobavitelja sta v zadnjih dveh letih Energetika Ljubljana in Petrol.
Pereča tema je tudi pomanjkanje negovalnega in drugega kadra. Tega se posledično nadomešča z dražjimi oblikami dela, kot so nadure. V letu 2019 je bilo plačanih 3,8 milijona, v letu 2020 4,1 milijona, v letu 2021 pa rekordnih 4,7 milijona nadur. Za primerjavo, v letu 2021 je bilo blizu 54 milijona plačanih ur rednega dela. Prav tako se je predlani povečalo število oseb, ki so jih mesečno prejemale, in sicer za 1052 na 11700. Nadure je tako dobival že vsak drugi zaposleni v bolnišnicah. Posledica pomanjkanja negovalnega osebja je tudi manj aktivnih postelj in torej tudi manj realiziranega programa. ZZZS namreč plačuje bolnišnice po realiziranem programu.
Preberite še:
"Bolnišnice ne bi smele omejevati dostopa do operacij in posegov"
Bolnišnice polne pacientov, zdravstveni domovi pa denarja
Nasprotno je tudi po koncu epidemije občutno boljše poslovanje zdravstvenih domov. Njihova vodstva so načrtovala, da bodo v lanskem letu skupaj imela nekaj manj kot štiri milijone evrov presežkov prihodkov nad odhodki. Dejansko so od januarja do septembra ustvarila skoraj deset milijonov evrov plusa.
Tudi ZD Ljubljana, ki ga vodi Antonija Poplas Susić in se je zaradi množičnih odhodov splošnih zdravnikov znašel na očeh slovenske javnosti, je spreobrnil poslovanje. Še nedavno so načrtovali kar milijon evrov minusa, a so v prvih devetih mesecih lanskega leta imeli le 82 tisoč evrov minusa. V mariborskem zdravstvenem domu so medtem načrtovali 350 tisoč evrov minusa, a dejansko ustvarili 750 tisoč evrov presežka prihodkov nad odhodki.
Zdravstveni domovi, ki so bili v času epidemije glavna točka PCR testiranja in cepljenja, posledično pa ustvarjali rekordne pluse, so bili takrat tudi eden glavnih krivcev za povečano nedostopnost javne zdravstvene mreže. Kot je znano, so pacienti zaradi številnih omejevalnih ukrepov težko prišli do osebnih zdravnikov. Ti so zato pomoč velikokrat morali iskati v urgentnih centrih, četudi ni bila nujna. To se kljub temu ni poznalo na poslovanju zdravstvenih domov. Od ZZZS so dobivali denar v celoti, in sicer glede na tako imenovane glavarinske količnike oziroma število pacientov na posameznega zdravnika. In ne po količini opravljenega dela, torej dejanskih pregledov.
