V javnosti še vedno odmeva naše sredino razkritje, da ima velik del prebivalstva kljub plačnim rekordom v bolnišnicah še naprej omejen dostop do javnih zdravstvenih storitev. Slovenske bolnišnice so namreč v januarju in februarju letos zdravile za dobro petino manj bolnikov kot v enakem obdobju lani. Skupaj z zdravstvenimi domovi, koncesionarji in drugimi izvajalci zdravstvenih storitev so v tem času opravile kar za 15 odstotkov manj specialističnih pregledov, zdravljenj, dializ, operacij in drugih posegov. To bo zaradi številnih nepravočasno odkritih bolezenskih stanj imelo dolgoročne posledice na zdravje prebivalstva.
To se ne bi smelo zgoditi, opozarja Samo Fakin, nekdanji minister za zdravje in generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). "V javnih zdravstvenih zavodih v času epidemije novega koronavirusa prebivalstvu neupravičeno omejujejo dostop do zdravstvenih storitev," je odločen Fakin. Opozoril je, da vodstva bolnišnic sploh niso zares preverila, ali bi se lahko drugače organizirali in nemoteno delovali ob upoštevanju zaščitnih ukrepov. "Če smo v času prvega in drugega vala z zaprtjem in omejevanjem dela bolnišnic ščitili zdravstveno osebje, je zdaj drugače. Zdravniki, medicinske sestre in drugi zaposleni so bodisi cepljeni bodisi so preboleli covid-19 in bi lahko delali," meni Fakin. Ne glede na zahtevne razmere bi se morali v največjih bolnišnicah osredotočati tudi na to, da se čakalne vrste ne bi podaljševale.
"Oblast bo morala dokazati, da je v dani situaciji ravnala primerno in da je bila prepoved izvajanja zdravstvenih storitev nujna za ohranitev večjega števila življenj."
Podobno meni tudi Luka Mišič s katedre za delovno in socialno pravo ljubljanske pravne fakultete. "Vsak pacient ima pravico do varne in kakovostne zdravstvene oskrbe, ki mora biti zagotovljena v razumnem času in odraža njegovo stanje. Odlaganje storitve ne sme voditi v bistveno poslabšanje zdravstvenega stanja. To bi bilo v nasprotju z zakonom o pacientovih pravicah," je poudaril Mišič.
Preberite še:
V bolnicah plačni rekordi, vi pa ne morete do zdravnika
Vsak tretji odlaša s klicem ali obiskom zdravnika
Kot smo razkrili, do upada števila zdravstvenih storitev prihaja na vseh področjih, tako na dermatologiji, ortopediji in urologiji, kot tudi na pediatriji in ginekologiji. Gre za verjetno največjo negativno posledico epidemije novega koronavirusa za družbo in zdravje ljudi.
Bolnišnice namreč odpovedujejo nenujne operacije in druge posege, redne in že dogovorjene preglede pri specialistih ter diagnostične preiskave. Zaradi tega v zdravstvu med drugim odkrijejo bistveno manj raka in drugih težjih obolenj. Tudi zdravstvo na primarni ravni težje postavi diagnozo ali pa se čas zanjo podaljša. Če kašljate ali se počutite, da ste zboleli, je praktično nemogoče priti do zdravnika - razen če pred obiskom to zamolčite. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja virusa je občutno krajši tudi čas, ki vam ga lahko nameni zdravnik, večina komunikacije s pacienti pa poteka prek telefona in elektronske pošte. To je posebej težava pri starejših. Kako dolgo so čakalne vrste za kirurške posege in operacije, v resnici v državi ne ve nihče.
Kdo je za to odgovoren? Uradno je dostop do zdravstvenih storitev omejila vlada Janeza Janše. Oktobra lani, ko se je začel drugi val epidemije, je sprejela poseben odlok, s katerim je omejila število specialističnih pregledov in prekinila izvajanje vseh preventivnih zdravstvenih storitev ter operativnih posegov. Izjema so bili posegi s stopnjo nujnosti "zelo hitro" in "nujno", onkološke storitve ter obravnava nosečnic, porodnic in novorojencev. S tem je vlada želela zagotoviti zadostne zmogljivosti za zdravljenje bolnikov s covid-19. Februarja je odlok podaljšala do konca aprila.
Preberite še:
Plačnemu rekorderju v UKC Ljubljana v decembru 27.500 evrov
V bolnišnicah se niso držali navodil ministrstva
A to ne pomeni, da bi morale bolnišnice in drugi izvajalci zdravstvenih storitev tako drastično omejiti dostop do zdravstvenih storitev kot v času prvega vala. Ravno nasprotno, ministrstvo za zdravje je lani spomladi, takoj po umiritvi prvega vala, vse izvajalce zdravstvene dejavnosti obvestilo, da naj se zdravstvene storitve izvajajo tudi v času epidemije. "Izredno stanje ne sme opravičevati splošnega zmanjševanja obsega ali izvrševanja pacientovih pravic, ki ni utemeljeno oziroma povezano z zagotavljanjem varnostnih ukrepov zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije," piše v dopisu.
Takratni minister Tomaž Gantar je pozneje celo javno opozoril, da "je zdravstvo v prvi fazi začasno ustavilo redne programe, ker bolezni nismo poznali in ker smo ga želeli zaščititi tako, da ne bi bilo treba zapirati bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov". "Po drugi strani pa smo sistem reorganizirali tako, da bi lahko zadostili večjim potrebam zaradi covid-19. V prihodnje to ne pride več v poštev," je Gantar dejal lani poleti, še pred drugim valom epidemije.
Toda v bolnišnicah se tega niso držali. "Vlada se lahko v primeru epidemije odloči za omejitev pacientovih pravic, če nima nobenega drugega boljšega ukrepa. Prvi val je vlado popolnoma presenetil, kar pa ne moremo reči za drugi in tretji val. Od vlade se pričakuje, da bo z ustreznimi ukrepi zagotovila zaščitna sredstva in kapacitete, da se bodo vse zdravstvene storitve izvajale neodvisno od tega, ali se nahajamo v krizi," opozarja Luka Mišič. "Če stopnja nujnosti ni tako visoka, je razumljivo, da se v času epidemije obravnavo pacientov premakne v prihodnost. Vprašanje pa je, v kolikšnem številu primerov se bo izkazalo, da z odlašanjem nismo pravočasno odkrili zahtevnejših zdravstvenih stanj," je dodal Mišič.
Preberite še:
UKC Ljubljana skriva imena najbolje plačanih zdravnikov
Pacienti so tiho ali pa se znajdejo po svoje
Kaj torej ostane ljudem? Tako varuhinja pacientovih pravic iz Celja Olga Petrak kot Mišič z ljubljanske pravne fakultete priznavata, da se morajo v teh izrednih razmerah mnogi pacienti znajti sami. Bolj mobilni si uredijo poseg ali pregled v bolnišnici na drugem koncu države ali celo v tujini, spet drugi se odločijo za samoplačniško storitev pri zasebniku.
"Ljudje so neizmerno iznajdljivi. Ko gre za resen problem, se organizirajo in poiščejo morebitne proste termine v drugih inštitucijah, da prej pridejo na vrsto. Če pacient opozori zdravnika, da se je njegovo stanje poslabšalo, se lahko tudi naknadno spremeni stopnja nujnosti in prej pride na vrsto. Ko je zares sila, se obrnejo tudi na nas in jim pomagamo," je pojasnila Petrakova. Mišič pa opozarja, da se bo v primerih, ko bi omejitev dostopa do zdravljenja privedla do smrti, pojavilo tudi vprašanje odškodninske odgovornosti države. "Oblast bo morala dokazati, da je v dani situaciji ravnala primerno in da je bila prepoved izvajanja zdravstvenih storitev nujna za ohranitev večjega števila življenj," poudarja Mišič.
"Prvi val je vlado popolnoma presenetil, kar pa ne moremo reči za drugi in tretji val. Od vlade se pričakuje, da bo z ustreznimi ukrepi zagotovila zaščitna sredstva in kapacitete, da se bodo vse zdravstvene storitve izvajale neodvisno od tega, ali se nahajamo v krizi."
Toda številni prebivalci Slovenije so se očitno že sprijaznili z "novo realnostjo". To dokazuje tudi anketa, ki jo je konec novembra lani pripravila agencija Valicon. V njej je ugotovila, da skoraj vsak tretji Slovenec odlaša s klicem ali obiskom zdravnika. Sedem odstotkov jih ocenjuje, da so bili obravnavani z odlogom, zato se je njihovo stanje poslabšalo. Morda tudi zato varuhinja Petrakova v letu dni epidemije ni dobila povečanega števila klicev. "Osebno ne morem reči, da bi kdo imel velike težave pri dostopu do zdravstvenih storitev," nam je pojasnila.
Preberite še:
Rekordni dobički bolnišnic, ki so bile zaprte med korona krizo
Epidemija bo povečala razlike med ljudmi
V vsakem primeru bo epidemija še poglobila razlike med ljudmi v dostopu do zdravstvenih storitev, meni Mišič. Prednost pri dostopu do zdravstvenih storitev imajo namreč tisti v boljšem gmotnem položaju. "Premožni bodo vse storitve uveljavljali pri zasebnikih. S tem ni nič narobe," je pojasnil. Številne zavarovalnice in specializirane družbe ponujajo pakete, ki omogočajo takojšnje preglede in posege.
Težava pa je, da mnogi pacienti pridejo prej na vrsto, ker skačejo iz javnega v zasebno in potem spet nazaj. "Poglejmo primer: pregleda vas specialist neke stroke v javni mreži in potrebuje še mnenje dveh drugih specialistov. Izda vam dve napotnici, za vsako od njih je čakalna doba nekaj mesecev. Kaj lahko narediš? Greš k zasebniku, kjer plačaš iz žepa in se vrneš v javno mrežo. Zato boš hitreje prišel do končne obravnave. Nasprotno bodo drugi pacienti več mesecev čakali na pregled in bodo prišli pozneje na vrsto," je Mišič opisal težavo, ki bi jo po njegovem lahko rešila vključitev zasebnikov v javni sistem.
