Anže Logar razkril, da je pri zaplinjanju Ljubljane zaupal Alešu Hojsu
Anže Logar je prvič komentiral policijsko nasilje na protestih v Ljubljani. Dejal je, da "je bilo v tem pogledu treba zaupati ministru", torej Alešu Hojsu.
"Še enkrat: situacija, ki je bila v času epidemije, je bila z današnjih oči verjetno drugačna oziroma se drugače ocenjuje. In v tem pogledu morate zaupati resornemu ministru (Alešu Hojsu, op. a.) in seveda resorni minister svojim službam, da na podlagi ocene razmer potem ustrezno ukrepa."
Tako je Anže Logar, predsednik Demokratov in nekdanji prvi mož sveta SDS, včeraj v oddaji Odmevi odgovoril na vprašanje, ali se je kot član tretje vlade Janeza Janše strinjal z uporabo solzivca in vodnih topov na protivladnih protestih.
Gre za prvi Logarjev javni komentar dogajanja iz 5. oktobra 2021, ko je policija na protivladnem protestu središče Ljubljane zalila z oblaki solzivca, protestnike pa z vodnimi topovi. Policija se je takrat znašla pod plazom očitkov, da je proti protestnikom uporabila prekomerno silo, ki sta jih Hojs in generalni direktor policije Anton Olaj večkrat zanikala.
Preberite še:
Virant Janši: nove desne vlade ne bo brez Anžeta Logarja
Logar prvič o nasilju na protestih
Toda te očitke je konec leta 2022 potrdilo poročilo o izrednem nadzoru nad delom policije pri varovanju protestov. Gre za 160 strani dolg dokument, ki obravnava ravnanje policije na šestih protestih v Ljubljani letih 2020 in 2021. Avtorji poročila so ugotovili, da je policija neupravičeno uporabljala prisilna sredstva in kršila lastne odredbe. Več o ugotovitvah poročila pišemo v nadaljevanju.
Kot že omenjeno, Logar do zdaj nikoli ni komentiral tega dogajanja. Tega ni storil ne v času, ko je bil zunanji minister v tretji Janševi vladi, ne od ustanovitve stranke Demokrati.
Kljub temu je Logar do zdaj skušal dajati vtis, da se z več ekscesi iz obdobja Janševe vlade že v času ministrovanja ni strinjal. 20. januarja je ob gostovanju v oddaji 24ur zvečer prisotne celo spraševal, kako vedo, da ekscesom takrat ni nasprotoval. Pri tem je poudaril, da "je ravno zaradi takih stvari ustanovil drugačno stranko, ki ima tudi platforomo in drugačno razmišljanje".
Logar je zaupal Hojsu, ki je bil med protesti v policijskem štabu
Toda zdaj je ploščo obrnil. Iz njegovega odgovora je namreč jasno, da je pri odločitvah o represivnih ukrepih zoper protestnike zaupal resornemu ministru. Torej tedanjemu strankarskemu kolegu Hojsu, ki je med protesti 5. oktobra skupaj s takratnim državnim sekretarjem za nacionalno varnost Žanom Mahničem obiskal operativni štab policije. Tam je Mahnič prisotne policiste spraševal, "zakaj jih (protestnikov, op. a.) niste čapnili že prej".
Kje je bil takrat Logar, sicer tudi tedanji predsednik ljubljanskega odbora SDS? Je bila odločitev policije o teh ukrepih pravilna?
Logar prekomerne uporabe nasilja včeraj v Odmevih ni obsodil. Dejal je le, da o vsem skupaj "težko podaja sodbo". "Razumem pa, da so nekateri ljudje videli to kot napad na svoboščino, ampak glejte, omejevalni ukrepi so vedno napad na svoboščino, vprašanje je, zakaj jih je treba sprejemati," je dejal Logar.
V času mandata tretje Janševe vlade je bil Logar eden od ministrov, ki je protestnike odkrito obtoževal, da širijo virus.
Preberite še:
Logar pravi, da z Janšo nima nič. A v parlamentu glasujeta enako #analiza
Z vodnim curkom nad osebo z berglo
Kot že omenjeno, je poročilo o izrednem nadzoru nad delom policije pri varovanju protestov ugotovilo številne nepravilnosti:
1. Neupravičeno uporabo vodnega curka s primesjo plinskih sredstev proti posameznikom, ki niso huje in množično kršili javnega reda. Policija ga je tako v več primerih uporabila proti posameznikih, ki se niso (več) nahajali v množici in niso huje kršili javnega reda, v enem primeru celo proti vidno bolnemu posamezniku, ki si je pri hoji pomagal z berglo. S tem so policisti neposredno kršili zakonodajo.
2. Policisti so vodni curek uporabili, ne da bi predhodno ukazali množici, naj preneha kršiti javni red in naj se mirno razide. To je nadzorna skupina ugotovila pri najmanj 22 primerih uporabe vodnega curka s plinom.
3. Kršenje odredb za uporabo plinskih sredstev. Policist je imel za to vsakič na voljo le eno minuto. Toda dejansko je po izdaji ukaza izstrelil kar 12 plinskih nabojev, poleg tega pa na kar štirih različnih lokacijah. Zelo verjetno je to storil po preteku zakonskih pogojev za uporabo.
Bistvo: vse te ukrepe je policija izvedla, četudi je bila le v zelo redkih primerih tarča pirotehnike, kamenja, kock in drugih nevarnih predmetov. Iz komunikacije med policisti je razvidno, da so ti prejemali navodilo, naj protestnike razženejo z uporabo palic in vseh dovoljenih prisilnih sredstev.
