Izbruh epidemije koronavirusa COVID-19 bo v težave potisnil pomemben del domačih podjetij. Tudi zato je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek že pred dnevi napovedal več ukrepov za blažitev posledic, ki jih bo čutilo gospodarstvo. Toda rdečo luč mu utegnejo prižgati v Bruslju.
Po naših informacijah je namreč Evropska komisija odhajajočo vlado Marjana Šarca obvestila, da so predlagani ukrepi v nesorazmerju z dejanskim stanjem, torej pretirani. Strokovne službe komisije naj bi tako izračunale, da želi Slovenija za ublažitev posledic izbruha COVID-19 nameniti dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je občutno več kot nekatere druge države, ki jih je zajela epidemija.
Teh informacijah na ministrstvu za finance, ki ga bo le še danes vodil Andrej Bertoncelj, včeraj niso ne potrdili ne zanikali. O tem pa bo zagotovo razpravljal evropski svet za finančne in ekonomske zadeve (Ecofin), ki je sklican za torek. Po načrtu bi se ga moral udeležiti tudi novi minister za finance Andrej Šircelj.
Kaj je napovedal Počivalšek in kaj drugi
BDP Slovenije je lani znašal približno 48 milijard evrov. Minister Počivalšek je že pred dnevi ob srečanju z gospodarstveniki napovedal ukrepe, ki jih je ocenil na slabo milijardo evrov.
Za primerjavo:
- Nemčija bo za saniranje gospodarskih posledic koronavirusa do leta 2024 namenila najmanj 12,4 milijarde evrov, kar je 0,36 odstotka nemškega BDP.
- Italijanski premier Giuseppe Conte je napovedal ukrepe v skupni vrednosti 25 milijard evrov. To je 1,4 odstotka BDP Italije, ki jo je koronavirus v Evropi za zdaj daleč najbolj prizadel.
- britanska vlada je napovedala za 34 milijard evrov ukrepov za pomoč gospodarstvu, od tega za skoraj 14 milijard evrov v boju proti koronavirusu. Vse skupaj to predstavlja 1,4 odstotka BDP Velike Britanije.
Toda pri tem velja opozoriti na pomembno razliko. Od vsote, ki jo je napovedal Počivalšek, bodo podjetja neposredno prejela le dobrih 51 milijonov evrov. Toliko denarja bo namreč država namenila za 40-odstotno subvencijo čakanja na delo.
Velika večina preostalega denarja so v resnici obljubljene kreditne linije državne SID banke in jamstva Slovenskega podjetniškega sklada za posojila, ki jih bodo najemala podjetja. Podrobneje jih naštevamo v okvirju.
Nemška lekcija za Slovenijo
Čeprav bodo tudi druge države podjetjem ponudile likvidnostne injekcije, bodo verjetno v večjem deležu kot Slovenija denar namenile tudi neposrednemu proračunskemu trošenju in pomoči gospodarstvu.
Nemčija bo tako enako kot Slovenija podjetjem zagotavljala likvidnost in subvencionirala skrajšani delovni čas. Toda hkrati bo Nemčija v prihodnjih štirih letih za javne investicije v ceste, železnice in cenovno ugodna stanovanja letno namenila dodatnih 3,1 milijarde evrov na leto, vsega skupaj 12,4 milijarde evrov.
To je lekcija tudi za Slovenijo. Naša država je podobne ukrepe kot danes sprejemala že v času vlade Boruta Pahorja, ki je leta 2009 skušala z njimi reševati podjetja iz gospodarske in finančne krize. Sprejela je jamstveno shemo, s katero je država želela omogočiti lažji dostop do bančnih posojil. Stotim podjetjem je odobrila za 310 milijonov evrov jamstev, na podlagi katerih so banke odobrile za 840 milijonov evrov posojil.
Pred desetletjem reševali tudi podjetja v težavah
Težava je bila, ker so se skozi jamstveno shemo reševala tudi podjetja, ki so bila že pred krizo v velikih težavah, recimo nekateri gradbinci. V stečajih so se razkrivale anomalije podjetij iz časa pred krizo. Ker podjetja niso bila sposobna vračati posojila, je bila unovčena skoraj četrtina jamstev, torej okrog 70 milijonov evrov. V jamstvenih shemah se sicer pričakuje unovčevanje do največ petih odstotkov vrednosti sheme.
Država bo tako morala na podlagi te učne ure pretehtati, ali bo tudi tokrat ponovila isto napako in reševala zgrešene projekte. Že podatki finančne uprave (Furs) so dober pokazatelj, kako je posamezno podjetje v konjukturi poravnavalo svoje obveznosti. Velika napaka bi bila zaustavitev javnih investicij, ki so pomembno gonilo slovenskega gospodarstva. Nekatere panoge, recimo gradbeništvo, so zaradi počasnosti črpanja EU sredstev v zadnjih mesecih že prihajale v težave.
Smo še daleč za letom 2009
Ukrepi, ki so jih vlade evropskih držav do sedaj napovedale v boju proti posledicam izbruha novega koronavirusa, so sicer še vedno daleč pod tistimi iz leta 2008. Takrat so za pomoč podjetjem in zagon gospodarstev iz recesije porabili 200 milijarde evrov, kar je bilo po mnenju številnih premalo.
Dodatna težava za Slovenijo v času zapiranja meja je velika izvozna odvisnost gospodarstva. Naša država po vpetosti v mednarodno menjavo blaga močno presega povprečje EU. Lani je stopnja vključenosti Slovenije po podatkih statističnega urada v mednarodno menjavo blaga dosegla dve tretjini BDP, s čimer se je naša država uvrstila na tretje mesto za Slovaško in Madžarsko.
Povprečje EU znaša približno 32 odstotka BDP, najmanj pa so bile v mednarodno menjavo blaga vpete Velika Britanija, Francija in Italija. Imajo torej močan notranji trg in so manj občutljive na zunanje šoke, kot je pričakovana drastična upočasnitev svetovne trgovine.
