Dva meseca po tem, ko je vladna koalicija izglasovala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bo v državnem zboru nova bitka, kjer ji bo na drugi strani stala zdravstvena zavarovalnica Vzajemna.
Poslanci bodo namreč jutri prvič obravnavali predlog zakona, ki bi Vzajemno preoblikoval v delniško družbo. To bi pomenilo, da bi njeni delničarji postali dosedanji zavarovanci. Toda temu nasprotujejo v Vzajemni, ki ima od ustanovitve poseben status, podoben zadrugam. Četudi je uradno v lasti vseh zavarovancev, ki so ji do zdaj letno plačevali za 300 milijonov evrov premij, ti praktično nimajo vpliva na njeno upravljanje. Vse vzvode ima namreč v rokah Štajerska gospodarska zbornica, ki Vzajemno obvladuje prek zapletenega delegatskega sistema odločanja.
To ureditev bi novi zakon odpravil, zavarovanci pa bi z njim dobili ali delnice Vzajemne ali denarno nadomestilo, če bi bila vrednost njihovega deleža nižja od 70 evrov. Toda v koaliciji so se že pojavile prve razpoke. Po neuradnih informacijah namreč predloga ministrstva za finance ne podpirajo Socialni demokrati (SD), ki naj bi se pri jutrišnjem prvem branju zakona po napovedih vzdržali.
Preberite še:
Lobisti Vzajemne trkajo na vrata poslancev
Brez SD bo glasovanje zelo tesno
Včeraj smo na vse parlamentarne stranke naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je, ali podpirajo predlog zakona o lastninskem preoblikovanju Vzajemne v delniško družbo in koliko predstavnikov oziroma lobistov te zavarovalnice je obiskalo njihove poslance v zadnjem mesecu dni.
V Gibanju Svoboda, iz katerega prihaja minister za finance Klemen Boštjančič, so nam pojasnili, da "podpiramo cilj predlaganega zakona, kar je transparentna ureditev statusno pravnega preoblikovanja Vzajemne ter zaščita pravic njenih članov in ustanovitelja". Podobnega mnenja so v Levici, kjer "predlog zakona podpirajo, saj na pravičen način ureja lastniške deleže v Vzajemni po njenem preoblikovanju".
Tu pa se podpora v koaliciji neha. Kot smo izvedeli, so namreč poslanci SD na koalicijskem usklajevanju napovedali, da se bodo pri glasovanju vzdržali. To je razvidno tudi iz njihovega stališča do predloga zakona, ki mu v "tej fazi ne bomo nasprotovali". V stranki, ki jo vodi Tanja Fajon, od predlagatelja pričakujejo, da bo pred končno odločitvijo "natančno in v največji odgovornosti do dosedanjih zavarovancev Vzajemne odgovoril na vsa vprašanja o morebitnih negativnih posledicah, ki bi jih tovrstna ureditev lahko imela do njihovih pravic".
Gibanje Svoboda in Levica imata sicer v parlamentu 46 glasov. Natanko toliko jih bosta za sprejetje zakona potrebovala, če bi veto nanj pozneje vložil državni svet. To bi ob nespremenjenem stališču SD pomenilo, da nihče od poslancev Gibanja Svoboda in Levice na ponovljenem glasovanju ne bi smel manjkati. Težko je namreč verjeti, da bi lahko v Gibanju Svoboda in Levici kakšen dodatni glas dobili od SDS in NSi, od koder se na naša vprašanja niso odzvali.
Preberite več:
To so zmagovalci volitev v Vzajemni
Štajerska gospodarska zbornica obvladuje Vzajemno
Pri tem odločanje o zakonu spremlja intenzivna lobistična akcija. Minuli torek so predstavniki in lobisti Vzajemne obiskali državni zbor, kjer so se sestali s 14 poslanci. Pri kom vse so bili, uradno ni znano.
Vse to ne preseneča, ker gre pri zakonu za vprašanje biti ali ne biti za interesno skupino, ki že več kot desetletje obvladuje Vzajemno. Po tem, ko je koalicija z velikim odobravanjem javnosti ukinila oziroma preoblikovala dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je zdaj odprto le še vprašanje, v čigavih rokah bo končala oziroma ostala preoblikovana Vzajemna.
Že na treh zaporednih volitvah v organe Vzajemne, nazadnje letos spomladi, je bila nesporna zmagovalka Štajerska gospodarska zbornica. To je vrsto let vodil nekdanji prvi mož Perutnine Ptuj Roman Glaser, letos pa je svoj položaj prepustil Albertu Kekcu. Gre za najmočnejšo delodajalsko organizacijo na območju severovzhodne Slovenije, ki Vzajemno obvladuje s pomočjo razvejane mreže podjetij z velikim številom zaposlenih, s tem pa tudi glasov zavarovancev.
Že dobro desetletje Vzajemno vodi Aleš Mikeln. Velja za izbiro zbornice. Njena direktorica Aleksandra Podgornik pa je predsednica nadzornega sveta Vzajemne.
Preberite še:
20 let rušenja levih vlad, ki so ukinjale dopolnilno zavarovanje
Manjšina bi na škodo večine prišla do milijonov
S preoblikovanjem v delniško družbo bi se karte v Vzajemni premešale na novo. Delegatski sistem volitev bi postal preteklost, dosedanji skupščini in nadzornemu svetu pa bi prenehal mandat. Zavarovanci bi postali dejanski lastniki Vzajemne, ki bi na skupščini izvolili nove nadzornike. Do takrat bi jih začasno imenovala agencija za zavarovalni nadzor, regulator zavarovalniškega trga.
V Vzajemni svoje člane in predstavnike ljudstva prepričujejo, da bi sprejetje zakona pomenilo neustaven in najbolj množičen poseg v lastninsko pravico v zgodovini samostojne Slovenije. Toda v resnici se bo zgodilo ravno nasprotno. Po zakonu so zavarovanci dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja tudi člani oziroma lastniki Vzajemne. Ker bo prišlo do njegove ukinitve, pa bo to članstvo prenehalo.
Če se Vzajemna ne bi preoblikovala v delniško družbo, bi zavarovanci, ki so tudi po več desetletij plačevali premije, ostali brez premoženja, ki je nastalo v tem času. Njihova upravičenja bi padla v vodo z zadnjim dnem leta 2024. Na njihovo škodo bi celotno premoženje Vzajemne ostalo manjšini članov, ki imajo sklenjena druga zavarovanja. Ti po ocenah prispevajo manj kot deset odstotkov premij Vzajemne.
Kaj bo od Vzajemne ostalo po ukinitvi njenega glavnega produkta? Po lastnih ocenah bo izgubila 93 odstotkov prihodkov in bo morala med drugim odpustiti del zaposlenih. Po novem se bo morala zanašati le še na dodatne zdravstvene produkte. V prihodnjem letu naj bi tako ustvarila 28 milijonov evrov prihodkov in okoli štiri milijone evrov izgube. Imela bo tudi več kot 40 milijonov evrov kapitala.
