Banka v rokah delniških parkirišč, Banka Slovenije gleda stran

Najbogatejši srbski tajkun Miodrag Kostić je več kot petino delnic Gorenjske banke obvladoval, še preden mu je to dovolila Banka Slovenije, regulator domačega bančnega trga.

Svojo tarčo je naskakoval prek delniških parkirišč, s katerimi je prikrival, koliko delnic je imel v resnici v lasti. To mu je omogočilo, da je začel predčasno prevzemati upravljavske vajeti v banki, Banka Slovenije pa ga ni sankcionirala. Še več, v medvladju, ki je trajalo zaradi dolgotrajnega postopka imenovanja novega guvernerja Boštjana Vasleta, je AIK banki in njej nadrejenim družbam dovolila povečati delež v Gorenjski banki nad 50 odstotkov.

Pet mesecev čakajo na dovoljenje

Zdaj se zgodba ponavlja pri Lonu, drugi najmanjši bančni ustanovi pri nas.

Že od poletja poskuša večinski delež v Lonu prevzeti irski sklad Kylin Prime Fund, ki upravlja denar azijskih vlagateljev, v Sloveniji pa ga zastopa znani odvetnik Miro Senica.

Vrata v Lon sta mu odprla predsednik uprave Jaka Vadnjal in prvi nadzornik Janko Medja, saj sta se z njegovo pomočjo ubranila pred skupino delničarjev, ki jima je grozila z zamenjavo in posebno revizijo domnevno spornih poslov iz preteklosti.

Toda skladu Kylin v skoraj petih mesecih, odkar je podal uradno vlogo, ni uspelo prepričati bančnega regulatorja in dobiti dovoljenja za prevzem Lona. Kje se zapleta, ni znano. Po neuradnih informacijah so morali vlogo večkrat dopolnjevati.

Kylin ima zaradi tega neposredno v lasti le slabih deset odstotkov delnic Lona.

Na videz nepovezani posredniki

V začetku meseca pa so se v lastništvu zgodile pomembne spremembe, iz katerih so razvidni sumi izogibanja bančni in prevzemni zakonodaji.

- Večina delnic je prešla v roke šestih posrednikov, ki na videz niso povezani med seboj. Med njimi so tudi poslovneži, ki so se znašli v davčno-inšpekcijskih in kazenskih postopkih. Več o njih v okvirju.

- Vsak od posrednikov ima skoraj identičen, nekaj manj kot desetodstotni delež. Če bi ga presegli, bi morali pridobiti dovoljenje Banke Slovenije, ki bi med drugim skrbno preverjala izvor sredstev in finančno trdnost.

- Vsak paket delnic je vreden najmanj okoli 1,4 milijona evrov, po javno dostopnih podatkih pa si njihovega nakupa sami ne bi mogli privoščiti. Delniške posle torej financira nekdo tretji.

- Delnice Lona torej več kot očitno zgolj začasno držijo za izbranega končnega kupca.

V ozadju vseh teh manevrov je po naših informacijah ravno irski sklad.

Torej se v banki ponavljajo zgodbe iz prejšnjega desetletja, ko so domači gospodarstveniki netransparentno prevzemali podjetja, največkrat v škodo malih delničarjev. Posredniki, ki so zanje držali delnice, so zaslužili visoke provizije, posledica pa so bila številna propadla podjetja.

Za delnice več kot deset milijonov evrov

Kot smo razkrili, je Kylin že dosegel dogovor o odkupu več kot 50 odstotkov delnic Lona, med drugim s finančnikom Sergejem Racmanom, igralničarjem Jožetom Kojcem in še nekaterimi drugimi domačimi poslovneži.

Pogodbe je sicer sklepal pod odložnim pogojem, da pred tem pridobi dovoljenje Banke Slovenije.

Za njihove delnice naj bi jim bil pripravljen plačati od 120 do 125 evrov, po nekaterih informacijah tudi več kot 140 evrov. To pomeni, da bo za prevzem celotne banke porabil krepko več kot deset milijonov evrov.

Konec prejšnjega tedna se je tudi uradno zgodil prepis delnic. Toda te kljub drugačnim dogovorom niso prešle v last irskega sklada, temveč že omenjenih posrednikov. S tem manevrom je Kylin brez dovoljenja prevzel neformalni nadzor nad banko.

Banka Slovenije ne komentira postopkov

Na Banko Slovenije smo zato naslovili naslednja vprašanja:

1. Ali je Banka Slovenije že odločala o zahtevi družbe Kylin za dovoljenje za povečanje lastništva v Lonu?
2. Ali ste seznanjeni z lastniškimi spremembami v Lonu, ki so se zgodile v zadnjih dneh?
3. Kako komentirate dejstvo, da je trenutno v lastništvu sedem pravnih in fizičnih oseb, od katerih ima vsaka skoraj identičen, nekaj manj kot desetodstotni delež?
4. Kako komentirate dejstvo, da se je z nekaterimi dozdajšnjimi lastniki o odkupu delnic pogovarjal in tudi dogovoril delničar Kylin, zdaj pa so te delnice v lasti drugih na videz nepovezanih oseb?
5. Ali boste preverili, ali imajo omenjeni lastniki sklenjene opcijske pogodbe ali kakšne druge dogovore, na podlagi katerih je dejanski lastnik Kylin?
6. Ali ste že oziroma boste sprožiti postopke preverjanja njihove povezanosti in ali je lastninjenje skladno z bančno in prevzemno zakonodajo?

Na naša vprašanja niso odgovorili. "Kot veste, Banka Slovenije nadzorniških postopkov, mednje sodijo tudi postopki za izdajo dovoljenj, ne more komentirati in pojasnjevati."

"Veteranka" DUTB prevzema nadzor nad bankami

Enega ključnih oddelkov v centralni banki, oddelek za nadzor nad poslovanjem bank, bo kmalu prevzela nova direktorica. To bo postala Tanja Štrukelj, zdaj še vodja prestrukturiranja zahtevnejših primerov na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znani kot slabi banki.

Gre za položaj, ki ga je vrsto let zasedal Matej Krumberger, tarča kritik zaradi pomanjkljivega nadzora bank v letih pred njihovo sanacijo.

Štrukljeva je "veteranka" DUTB. Tja je prišla že ob ustanovitvi leta 2013, po odhodu skandinavske ekipe pa se je utrdila v vrhu institucije. Pred tem je 12 let vodila oddelek za gospodarske družbe v novogoriški enoti Nove KBM.

Z njenim imenovanjem je tako svet Banke Slovenije prehitel Vasleta in na enega ključnih položajev v regulatorju bančnega trga nastavil človeka, ki ga ni izbral morebitni bodoči guverner. Štrukljeva je imela eno ključnih vlog pri nekaterih spornih primerih prodaje in upravljanja terjatev DUTB, to sta Sava in ACH. V prvem primeru je morala poseči vlada, da je rešila Savo pred nenadzorovano prodajo, v drugem primeru pa so kupcu terjatev Bank of America Merrill Lynch več kot 20-milijonski zaslužek v nekaj mesecih.

Člani sveta Banke Slovenije so Marko Bošnjak, Primož Dolenc, Irena Vodopivec Jean in Jožef Bradeško.

Nagnili tehtnico v korist irskega sklada

Kot smo razkrili, pa je bila ravno Banka Slovenije tista, ki je v ključnem trenutku posegla v boj in tehtnico nagnila v prid lastniškega tabora, ki ga podpirata uprava in nadzorni svet.

Banka Slovenije je julija letos izdala odločbo, v kateri je Kojcu, Racmanu in drugim delničarjem, ki so imeli v rokah nekaj več kot 33 odstotkov delnic Lona, očitala usklajeno delovanje.

Na voljo jim je dala en dan, da prodajo delnice in lastniški delež v Lonu zmanjšajo pod deset odstotkov. Ker tega niso storili, jim je na tedanji skupščini, ki je bila odločilnega pomena, odvzela glasovalne pravice.

Medtem ko je Banka Slovenije (upravičeno ali ne) ukrepala proti Kojcu in Racmanu, pa je pri nasprotnem taboru zamižala že letos poleti, ko je Kylin presegal zakonski prag desetih odstotkov lastništva, in očitno še naprej miži.

Delnice kupoval tudi ljubljanski kralj betona

Skoraj 60 odstotkov delnic Lona je po novem v rokah šestih pravnih in fizičnih oseb, vsaka od njih ima v lasti po nekaj manj kot deset odstotkov delnic.

• Finančnika Damir Šešet in Srečko Kenda: v preteklosti sta bila že večja delničarja Lona, v njegovo lastništvo pa sta se vrnila z nakupom delnic od Kylin. Prodaja se je zgodila le nekaj dni po tem, ko je Jože Kojc z dopisom obvestil Banko Slovenije, da irski sklad krši zakonodajo in bi moral izgubiti glasovalne pravice.
• Podjetje Zlata Doba iz Brežic: ukvarja se s finančnimi naložbami, delnice Lona pa je pospešeno začelo odkupovati pred odločilno julijsko skupščino banke. To naj bi počelo v imenu irskega sklada.
• Podjetje Sagrada iz Ljubljane: uradno je v lasti Renate Grošelj, za njim pa naj bi dejansko stal Rok Furlan, poslovnež in lastnik več betonarn in kamnoloma v Ljubljani. Ko se ga je poleg organov pregona lotila še finančna uprava (Furs), je celotno premoženje prenesel na podjetja, s katerimi formalno ni povezan. Njegov oče Igor Furlan je bil v preteklosti tudi lastnik Sagrade.
• Podjetje Diamant In iz Ljubljane: ukvarja se s trgovanjem z nepremičninami in je v lasti Sandre Hrovatič.
• Podjetje Fin-Nep iz Ljubljane: ukvarja se s projektiranjem, njegov lastnik pa je Tomaž Stopar. Gre za enega glavnih akterjev v aferi s trgovanjem s prednostnimi delnicami novogoriškega Hita (HIT2) izpred desetletja, v kateri sta bila oškodovana "državna" Sava Re in pokojninski sklad Kapitalske družbe (Kad).

Članek prvotno objavljen na strani siol.net