Vladno zvišanje plač že drugi dan razburja javnost. Med redkimi javnimi osebami, ki ga zagovarjajo, je Matej Lahovnik. Gre za nekdanjega ministra za gospodarstvo v dveh levo-sredinskih vladah, ki je v zadnjih letih politično precej bliže Janezu Janši in SDS.
Lahovnik je tako danes za Nova24TV dejal, da "v tej konkretni zadevi sploh ne gre za zgodbo". "Ne gre za povišanje plač, ampak za zadevo, ki se vedno zgodi na začetku mandata, in sicer, da premier razporedi ministre v plačne razrede znotraj predpisanega razpona," je poudaril. Identično argumentacijo je včeraj uporabil tudi Janša.
Dejstvo: gre za zvišanje plač
Ne glede na to, kako ga poimenujemo, gre seveda v vsakem primeru za povečanje plač. Če so bili prej ministri in državni sekretarji uvrščeni v 62. oziroma 59. razred, so zdaj v 64. oziroma 61. razredu. Njihova mesečna plača bo posledično višja za okrog 400 evrov bruto.
Četudi lahko razpravljamo, ali so ministri plačani premalo ali ne, je vlada ukrep sprejela v času, ko se je večina gospodarstva zaradi izbruha koronavirusa COVID-19 ustavila, del javnega sektorja pa dela tako rekoč dan in noč. V negotovosti so številna podjetja in samostojni podjetniki, ki so ostali brez prilivov. Medtem ko so se politiki v Singapurju, ki ga je virus prav tako močno prizadel, celo odrekli enomesečni plači, si je slovenska vlada peti dan mandata dvignila prejemke.
"Najprej kriteriji za delo, potem višje plače"
Pri branjenju dviga plač predsednika vlade in ministrov se je Lahovnik na družbenem omrežju Twitter včeraj skliceval na računsko sodišče. To je že pred letom dni predlagalo, da bi plače funkcionarjev zvišali za od 20 do 40 odstotkov.
Lahovnik temu takrat ni bil naklonjen, saj da bi morala vlada pred tem vzpostaviti merljive kriterije za presojo dela funkcionarjev. "Ni logično, da so vsi ministri enako plačani. Minister za finance ali gospodarstvo ima bistveno več dela kot minister za Slovence po svetu, ki ga velika večina ljudi sploh ne pozna," je zapisal v kolumni v Slovenskih novicah. Tedaj je bila na oblasti vlada Marjana Šarca.
"Oče" zakona, ki je omejil plače med krizo
Še pred dobrim desetletjem, ko je bil član nekdanje stranke Zares, je bil sicer Lahovnik sinonim za omejevanje plač.
Leta 2009, ko je Slovenija padla v najhujšo gospodarsko krizo po osamosvojitvi, je vlada Boruta Pahorja prav na Lahovnikov predlog sprejela zakon, ki je omejil plače vodilnim menedžerjem državnih podjetij. Kot minister je poudarjal, da plačnih ekscesov v času krize ne bo dovoljeval.
Pet let pozneje, januarja 2014, je Lahovnik ostro nasprotoval nameri vlade Alenke Bratušek, ki je želela odpraviti omejitve iz "njegovega" zakona. "Vlada daje zelo čuden signal, da v času, ko dviguje davke in ljudem zateguje pas, sprošča menedžerske plače v državnih podjetjih," je dejal Lahovnik.
Še kot kandidat za gospodarskega ministra je bil jeseni 2008 kritičen tudi do plačne reforme Gregorja Viranta, ki je na predvečer krize zvišala prejemke javnih uslužbencev. "Kot bodoči gospodarski minister bi vsem sporočil, da so razmere, ki prihajajo, krizne. Pričakujem, da bomo v okviru socialnega dialoga skupaj iskali primerne rešitve, kako premostiti krizo," je takrat dejal Lahovnik.
