V Sloveniji smo v zadnjem desetletju za investicije v železniško infrastrukturo namenili skoraj dve milijardi evrov. Pred začetkom gradnje drugega tira Divača-Koper je bil daleč največji projekt nadgradnja proge med Pragerskim in Hodošem. Trajal je sedem let, skupaj pa stal skoraj pol milijarde evrov. Toda zdaj je iz njegove omare padel okostnjak, ki bi lahko močno udaril po Stanku Polaniču, enemu od najvplivnejših domačih gradbincev, in Slovenskih železnicah (SŽ).
Aprila letos, tik pred parlamentarnimi volitvami, je državno odvetništvo v imenu direkcije za infrastrukturo vložilo 40 milijonov evrov vredno tožbo proti Železniškemu gradbenemu podjetju (SŽ-ŽGP), enemu od izvajalcev del na progi Pragersko-Hodoš. Z njo zahteva odpravo napak pri gradnji. Na betonskih pragovih, ki jih je SŽ-ŽGP vgradil v obnovljeno progo, so se namreč serijsko začele pojavljati razpoke. Te bi lahko skrajšale življenjsko dobo pragov in posledično vplivale na varnost proge.
To je razvidno iz dokumentov, ki smo jih dobili na vpogled v uredništvu necenzurirano.si. Da so pri rednem pregledu posameznih odsekov proge Pragersko-Hodoš opazili "manjše razpoke na betonskih pragovih", so nam potrdili tudi na direkciji, ki sodi pod okrilje ministrstva za infrastrukturo. Do junija letos jo je vodila Ljiljana Herga, od zamenjave oblasti pa je njen direktor Bojan Tičar.
Gre za pragove, ki jih je SŽ-ŽGP kupil od podjetja Pomgrad, enega največjih domačih gradbincev, ki ga lastniško obvladuje Polanič. Nanj naj bi zato železnice že naslovile svoj tožbeni zahtevek. Toda naši viri iz gradbenih krogov poudarjajo, da bi bilo morebitno plačilo zneska iz tožbe velikanski udarec za Pomgrad. Tudi zato v zakulisju med gradbincem, železnicami in državo tečejo pogovori o poravnavi. Prvi mož SŽ Dušan Mes jih ne želi komentirati.
Preberite še:
Skrivnost železniških nesreč: že trije zlomi kretnic v treh letih
Kaj razkrivajo dokumenti
Obnova proge Pragersko-Hodoš je bila končana junija 2016. Njenega odprtja se je udeležil takratni politični vrh na čelu s predsednikom vlade Mirom Cerarjem in ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem, zdaj članom uprave Darsa. A že slabih pet let pozneje so na površje priplavale prve težave.
Marca lani so namreč uslužbenci direkcije pri rednem pregledu posameznih odsekov glavne železniške proge Pragersko-Hodoš odkrili, da so začeli pokati betonski pragovi. Dokumenti razkrivajo:
- da so na treh kilometrih proge, ki so jih pregledali, vzdolžne napake opazili pri treh četrtinah betonskih pragov.
- da so bile pri 40 odstotkih pragov razpoke večje od 0,3 milimetra. To je po oceni uslužbencev direkcije "vsekakor mogoče opredeliti kot napako izvedenega dela".
- da so najširše razpoke opazili pri pragovih iz let 2010 in 2011, ki so bili vgrajeni na odsekih pri Zamušanih, Veliki Nedelji in Pragerskem.
- da je gotovo, "da se te napake pojavljajo po celotni trasi". Samo vprašanje časa je torej, kdaj se bodo pojavile še tam, kjer so razpoke trenutno še manjše. "Solidnost pragov je že sedaj okrnjena. Gotovo je tudi, da se bo to zgodilo na vseh pragovih, tudi na tistih, pri katerih kemijska reakcija še ni v napredovani fazi," navaja državno odvetništvo v tožbi.
Preberite še:
Tako delijo milijonske posle z odpadki na državnih železnicah
Država zahteva zamenjavo pragov
Običajna življenjska doba betonskih pragov je 50 let, torej bi se morala končat šele leta 2060. Kdo je odgovoren, da so že zdaj začeli pokati? Pomgrad, ki jih je izdelal, in SŽ-ŽGP, ki jih je vgradil, menijo na direkciji. Strokovnjaki z Zavoda za gradbeništvo Slovenije so namreč ugotovili, da "so vzrok za pojav razpok notranje kemične reakcije betona".
To po njihovem pomeni, da "gre za napako v gradnji". Natančneje, dobavljeni betonski pragovi niso bili skladni s standardi, po katerih bi morali preveriti odpornost agregata proti notranji kemični reakciji. "Ob vsem povedanem je nedvomno, da gre tukaj za skrito napako, saj vgrajeni material nima lastnosti, ki so bile izrecno dogovorjene oziroma predpisane," je mogoče prebrati v tožbi.
Direkcija je zato od SŽ-ŽGP, ki ga od lanskega junija vodi Anton Žagar, zahtevala, da v roku 12 mesecev odpravi napake v izvedenih delih in zamenja vse betonske pragove na pregledanih delih proge Pragersko-Hodoš. Tožbo je vložila tik pred iztekom desetletne garancijske dobe za uveljavljanje morebitnih napak pri gradnji.
"Na podlagi ugotovitev upravljavca javne železniške infrastrukture in skladno z obligacijskim zakonikom smo izvajalca obvestili o ugotovljenem stanju vgrajenih betonskih pragov. Predlagali smo, da nastalo stanje sanira ali dokaže, da nastale razpoke ne bodo vplivale na varnost železniškega prometa v pričakovani življenjski dobi pragov," so nam pojasnili na direkciji. Od SŽ-ŽGP zahtevajo, da betonske pragove zamenja v letu dni.
Preberite še:
Konec miru med gradbinci: boj za 70-milijonski posel
Velik udarec za Polaničev Pomgrad
Kaj vse to pomeni za varnost železniškega prometa? Kot so poudarili na direkciji, "zaradi ugotovljenih poškodb betonskih pragov upravljavec javne železniške infrastrukture na omenjeni progi še ni uvedel nobenih omejitev, ki bi vplivale na predvideno obratovanje vlakov". "Pragovi so pod stalnim nadzorom upravljavca in zagotavljajo varni potek železniškega prometa," so dodali.
Pri skoraj pol milijarde evrov vrednem železniškem projektu so sicer sodelovala domala vsa največja domača gradbena podjetja: ob Pomgradu in SŽ-ŽGP še Kolektor Koling, Kolektor CPG, novomeški CGP, Gorenjska gradbena družba, GH Holding in Riko. Po pogodbah z direkcijo je SŽ-ŽGP nadgradil progo na odsekih Pragersko-Ormož-Murska Sobota, Ormož-Ivanjkovci, Pavlovci, Ptuj-Mekotnjak in Hodoš. Obnovil je tudi železniške postaje v Murski Soboti, na Ptuju, v Ivanjkovcih, Ljutomeru in Hodošu.
Po naših informacijah naj bi v Pomgradu že pridobili zanje ugodna izvedenska mnenja iz tujine, ki pomurskega gradbinca razbremenjujejo odgovornosti za napake. Toda odprto ostaja vprašanje je, kaj bi se zgodilo, če bi moral Pomgrad poravnati vseh 40 milijonov evrov odškodnine, kot to zahtevata SŽ-ŽGP oziroma država. Pomurski gradbinec namreč tega denarja nima.
Konec lanskega leta je imel na računu nekaj več kot 2,7 milijona evrov. Za plačilo prav tako še zdaleč ne ustvarja dovolj denarnega toka iz poslovanja (EBITDA). Če bi ga v Pomgradu porabili samo za to, bi potrebovali več kot osem poslovno uspešnih let, ne da bi ga namenili za odplačevanje najetih posojil ali dividende za lastnike.
