Pet dni pred prvo sejo novega sklica državnega zbora morebitna koalicija, ki jo skuša sestaviti Marjan Šarec, še vedno visi v zraku.
Resno se zapleta že pri prvi preizkušnji - vprašanju, koga bo pet strank leve sredine (LMŠ, SMC, SD, Stranka Alenke Bratušek in DeSUS) skupaj z NSi podprlo za novega predsednika državnega zbora, o katerem bodo poslanci odločali v petek.
Kot je znano, je Šarec položaj, ki je po ustavi drugi najpomembnejši v državi, ponudil potencialnim koalicijskim partnerjem. Najresnejša kandidata sta tako predsednik SMC Miro Cerar in prvak SD Dejan Židan.
Zakaj bi Šarec raje videl Židana kot Cerarja?
Po naših informacijah si zdaj želijo v LMŠ na tem položaju videti Židana. Za to naj bi obstajala vsaj dva razloga:
- SD je na volitvah dosegla tretje mesto, SMC pa četrto.
- V nasprotju z Židanom do zdaj v LMŠ od Cerarja očitno še niso dobili jasne zaveze, da bo SMC v vsakem primeru sodelovala v vladni koaliciji, ki bi jo vodil Šarec.
Spomnimo, v sredo je Cerar po seji izvršnega odbora stranke dejal, da "se SMC vidi v koaliciji strank, ki se zavzemajo za odprto, svobodomiselno in razvojno usmerjeno družbo". "Takšno koalicijo želi oblikovati Šarec", je dejal Cerar.
Potrdil je še, da so na sestankih s Šarcem in Alenko Bratušek preverjali, "katere so naše programske sorodnosti, da bomo videli, kakšno vlogo lahko skupaj odigramo v morebitnem oblikovanju koalicije".
So Cerarjev cilj predsedniške volitve?
A kot smo neuradno izvedeli, so pogovori teh treh strank obstali pri vprašanju, kdo bo predsednik državnega zbora. Cerar naj bi namreč za vsako ceno vztrajal pri tem položaju.
Zakaj, ni težko ugibati. Za odhajajočega predsednika vlade bi pomenil častni umik, saj Cerar v novi vladi ne želi sodelovati, čeprav naj bi mu Šarec ponujal vodenje ministrstva za zunanje zadeve. Hkrati bi predsedovanje državnega zbora Cerarju omogočalo več časa za stranko.
Kar je morda najpomembneje, s tega položaja, ki prinaša redne termine v medijih in redno uvrščanje v vrh lestvic najbolj priljubljenih politikov, bi si lahko Cerar trasiral pot do priprav na predsedniške volitve leta 2022, o čemer se v političnih krogih v zadnjih tednih veliko govori.
Šarčeva odločitev, da položaj predsednika državnega zbora ponudi SD, nazorno priča o še vedno precejšnji meri nezaupanja med strankami tako imenovanega sredinskega bloka (LMŠ-SMC-Stranka Alenke Bratušek).
Kdo v SMC bi šel (tudi) z Janšo in kdo ne?
Že prejšnji teden smo razkrili, da je na enem od teh sestankov iz kroga Bratuškove prišla ideja o oblikovanju enotnega bloka, ki bi nato šel v koalicijo s SDS.
Pri tem naj bi nekateri navajali argument, da je skupno število poslancev teh treh strank (28) večje od števila poslancev (SDS), zato Janez Janša v takšni vladi ne bi imel glavne besede.
Temu ostro nasprotuje velika večina poslancev, najbolj pa podpredsednik stranke Milan Brglez, ki s Cerarjem že nekaj časa ni v najboljših odnosih.
Neuradno: Janša Bratuškovi ponuja komisarsko mesto
Čeprav Cerar povezovanje z Janšo še vedno kategorično zavrača, bi lahko povolilno kombinatoriko zapletlo prav njegovo vztrajanje pri položaju predsednika državnega zbora.
V vmesnem času, ko Šarec enega največjih "jokerjev" na pogajalski mizi ne želi prepustiti Janši, je namreč luknje v bloku, ki to (še) ni, začel vrtati tudi prvak SDS. V zadnjih dneh naj bi tako SMC kot Bratuškova neposredno ali prek različnih "kurirjev" dobila več "nespodobnih ponudb".
Janša naj bi SMC ponujal štiri ministrstva (toliko naj bi jih stranki ponujala tudi LMŠ) in nadaljevanje vodenja projekta drugi tir Divača-Koper.
Našel je tudi šibko točko Bratuškove. Zagotavljal naj bi ji namreč položaj evropske komisarke, za katerega se je neuspešno potegovala leta 2014, a s pomembno razliko. Tokrat ji namreč težav ne bi delali v Evropski ljudski stranki (EPP).
Odhod k Janši ima visoko politično ceno
Tudi v Stranki Alenke Bratušek so nasprotniki povezovanja z Janšo v (veliki) večini. Verjetno je najglasnejši dosedanji župan Komna Marko Bandelli, ki je bil izvoljen za poslanca.
V vsakem primeru tako Bratuškova kot Cerar v morebitno koalicijo s SDS bržčas ne bi prenesla vseh svojih poslancev. Prišlo bi do odhodov, morda celo do razpada obeh strank.
Težko se je znebiti ocene, da bi šlo za dvojno politično smrt. Številni njuni volivci bi koaliranje z Janšo videli kot izdajo predvolilnih zagotovil. Hkrati bi ju pod okriljem SDS čakala "standardna" usoda manjših koalicijskih partnerijev SDS, ki so mandat končali kot politično zelo šibki.
A Bratuškova si bo verjetno skušala zvišati ceno. Kot smo že poročali, bi jo nekateri mnenjski voditelji z leve sredine, ki Šarca nikoli niso sprejeli za svojega, radi videli na položaju mandatarke, sama pa se verjetno ne bi branila položaja ministrice za finance.
Na tega ciljajo tudi v LMŠ, kjer bi za ministra predlagali nekdanjega dolgoletnega direktorja Leka Vojmirja Urlepa.
Načrt C: na čelo državnega zbora Tonin?
Še v petek je Jernej Pavlič, generalni sekretar Stranke Alenke Bratušek, ocenil, da bo med strankami sredinskega bloka "potrebnih še veliko pogovorov, preden bo prišlo do dejanskega dogovora". To naše informacije o tem, da pogovori še niso prišli daleč, potrjuje.
Nekateri v LMŠ zato razmišljajo tudi o "načrtu C", to je, da bi položaj predsednika državnega zbora ponudili prvaku NSi Mateju Toninu.
Toda tudi pri tem je izvorna dilema enaka kot pri Cerarju, saj v NSi najbolj odkrito dopuščajo možnost koalicijskega sodelovanja tako s Šarcem kot z Janšo.
Za zdaj očitno najmanjšo ceno za sodelovanje ponuja DeSUS, ki ga bo še vedno vodil Karl Erjavec. Marjan Šarec pa je prejšnji teden opravil prve pogovore z Matejem Toninom. Te dni se bo Šarec srečal tudi s koordinatorjem Levice, s katerim bosta govorila o prihodnjih oblikah morebitnega sodelovanja.
Kaj Janša sporoča poslancem?
Medtem na svojo priložnost čaka Janša. Konec prejšnjega tedna je napovedal, da bo vsem strankam poslal osnutek koalicijske pogodbe. V petek pa so poslanci državnega zbora prejeli njegovo pozdravno pismo, v katerem jim "je iskreno čestital za izvolitev v 8. sklic državnega zbora".
Pri tem je citiral star kitajski pregovor, ki ga je rad uporabljal nekdanji komunistični voditelj Mao Zedong. "Stara modrost pravi, da se vsaka pot, tudi tista, ki vodi do najvišjih in najbolj zahtevnih ciljev, začne s prvim korakom," je poudaril Janša.
V navajanju "združitvi najboljšega, kar kot narod premoremo", je mogoče prepoznati, da Janša ni obupal nad koalicijo, ki bi posegla v sredinski blok – četudi šele v tretjem poskusu, ko koalicije ne bi uspelo sestaviti Šarcu.
Pred slovensko politiko so burni dnevi.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
