Po vsem svetu ugotavljajo, kako bo po epidemiji koronavirusa svet boljši ali pa morda slabši, vsekakor pa drugačen. Boljši svet so napovedovali po vseh vojnah, katastrofah in zgodovinskih prelomnicah, nazadnje je to obljubljal Kučan. Sicer ni rekel, da bo vse drugače, rekel je nekaj menda drugega: da ne bo nič več tako kot prej. Ampak kaj je danes ta nič, ki je tako drugačen kot prej?
Edino, kar si v krizi ne smeš privoščiti, je, da ne delaš nič. Krizo se rešuje na enak način, kot se išče cepivo za virus. Nenehno je treba poizkušati in z nekaj pameti in sreče doseči, da slabe poskuse zavržeš, delujoče pa ohraniš.
Birokrati v Bruslju ne delajo nič. Predsednica Evropske komisije nam iz bruseljskih palač sporoča, da smo vsi Italijani. Vsak čas bo rekla, da smo vsi Španci, Francozi, Amerikanci … Če nam bo sreča mila, ne bo nikoli rekla, da smo vsi Slovenci. Od evropskih komisarjev z 20 tisoč evri mezde na mesec bi pričakovali kaj več od umivanja rok in sporočanja, da EU nima pristojnosti na področju zdravstva. Pri svobodnem pretoku blaga in ljudi jih ima, pa ravno tako ni dosegla ničesar. Namesto, da bi se komisarji razleteli po vseh evropskih prestolnicah in uskladili orodja za boj zoper epidemijo, sedijo v Bruslju in državam pošiljajo smernice. Teh smešnic nihče ne jemlje resno, ker se od prvega dne znajde vsak po svoje. Zato od EU zdaj, ko bi jo najbolj rabili, nimamo nič. Ta hip ima EU pri Evropejcih toliko ugleda kot Vatikan pri muslimanih.
Nihče iz Evropske komisije ni okrcal Hrvaške, ker je kot predsedujoča EU namesto usklajevanja skupnih ukrepov na mejah bila prva, ki je hitela zapirati svoje meje in s tem sporočila, naj se znajde vsak po svoje. Poljska je zaprla meje skoraj popolnoma, Madžarska je pustila meje odprte samo za svoje državljane, vse pa je presegla Srbija, kandidatka za vstop v EU, ki je zaprla mejo celo za lastne državljane. Komisar Lenarčič, zadolžen za reševanje kriz, pa se je med krizo povsem izgubil. Postal je obraz, ki simbolizira izgubljenost EU.
"Rešitev ni, da nam Janša uvede socializem le za nekaj let, ampak trajno."
Naša vlada dela, poizkuša in to je dobro. Manj dobro je, da se vdaja skušnjavam pri omejevanju dela novinarjev in rabi vojske. Janšisti bi novinarje zatolkli in vojski dali oblast, kučanisti pa bi zatolkli vojsko in dali oblast novinarjem. Normalni ljudje, ki niso zaslepljeni z ideologijo polpretekle zgodovine, pa vedo, da te krize ne bomo zmogli ne brez novinarjev in še manj brez vojske. Mimogrede, a kdo razume, zakaj janšisti vzdržujejo dva portala, ki poročata isto in objavljata iste članke? Razlikujeta se približno toliko, kot sta se v komunizmu pri glorificiranju oblasti in politikov razlikovala Delo in Dnevnik. Ali pa še manj.
Naša vlada je podprla francosko-italijansko pobudo za uvedbo korona-obveznic za obnovo Evrope po koncu epidemije, kot napoved nekakšnega novega Marshallovega plana. To je veliko bolje kot nič, kar nam ponuja EU. Je pa lepo, da smo s podporo tej pobudi enkrat za spremembo pristali v skupini držav, kjer ni Madžarske in Poljske. To je majhen korak za EU, a velik skok za Janšo.
"Komisar Lenarčič, zadolžen za reševanje kriz, se je med krizo povsem izgubil. Postal je obraz, ki simbolizira izgubljenost EU."
V isti skupini kot mi so še Španija, Portugalska, Grčija, Irska, Luksemburg in Belgija, pri čemer so zadnje tri države dokaz, da ne gre za običajno skupino mediteranskih držav in tradicionalno jamranje, ampak za skrajno resen poziv k zdravi pameti. Če bogati niti tokrat ne bodo zmogli solidarnosti, lahko EU in z njo evro mirno odložimo na police z ostalimi spominki na vse naše prejšnje propadle države in valute. Rešitev namreč ni v tem, da so vlade solidarne z delavci in državljani zdaj, ko je kriza, da finančno lajšajo breme upokojencem, samozaposlenim, obrtnikom, majhnim podjetjem in da se direktno finančno pomaga tistim, ki ne zmorejo sami.
Rešitev je v tem, da države tudi, ko bo krize konec, s podobnimi mehanizmi trajno posežejo v prerazporeditev bogastva narodov. Bogatim bo ostalo dovolj, ponovno se bo vzpostavil srednji razred, ki je hrbtenica demokracije in napredka, najbolj ogroženi pa bodo lahko živeli človeka vredno življenje. Rešitev ni, da nam Janša uvede socializem le za nekaj let, ampak trajno.
Po svetu kroži nešteto strahov, nevarnejših od virusov in nanje ni nihče imun. Največji strah teh zdajšnjih težkih časov pa je, da se po vsem, kar bomo preživeli, svet ne bo spremenil na bolje.
O avtorju:
Matija Sejalec, kolumnist necenzurirano.si, je svobodomiselni intelektualec in ljubiteljski slikar, ki meni, da lahko dobra slika prepriča več ljudi kot slaba politika.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
