Vlada Roberta Goloba se je v skoraj dveh letih mandata ob vseh aferah, političnih pretresih, zamenjavah, pasjih bombicah in viharjih v kozarcu vode v resnici le dvakrat znašla na res prelomni točki. V obeh primerih se je to zgodilo na področju zdravstva.
Na tem mestu smo že večkrat zapisali, da je bil interventni zakon vsaj do spornega nakupa sodne stavbe verjetno največja afera te vlade. Z zloglasnim "stresnim testom" je država pod taktirko nekdanjega ministra Danijela Bešiča Loredana v zdravstvo vrgla 150 milijonov evrov, ne da bi se čakalne vrste skrajšale. Zdravniki namreč niso delali več, ampak zgolj drugje. Zakon je zdravnike iz javnih bolnišnic celo spodbujal, da najbolj donosne posege in preglede iz dodatnega programa opravljajo pod okriljem zasebnih koncesionarjev.
Šlo je za dobro premišljen načrt preusmeritve javnega denarja za zdravstvo v zasebne žepe, za katerim so se skrivali interesi Marka Bitenca in drugih najvplivnejših zasebnih zdravnikov. Zamenjava Bešiča Loredana lani julija je bila zato prva prelomna točka Golobove vlade, ki se je ob prihodu na oblast zavezala k ohranitvi javnega zdravstva. Šele z odhodom Bešiča Loredana se je zaustavila pospešena legalizacija divje privatizacije zdravstva, ki je Golobova vlada že na srednji rok politično ne bi mogla preživeti.
Toda za Bešičem Loredanom je ostala zapuščina, ki Golobovo vlado in koalicijo tepe še danes. Posledično pa ju je pripeljala tudi do druge prelomne točke: sedanje zdravniške stavke.
Preberite še:
Zdravnik, ki zavida čistilkam: gradil vilo, živel pa v neprofitnem stanovanju
Dobili so 270 milijonov evrov, čakalne vrste pa daljše
Seveda je bil Bešič Loredan tisti, ki je praktično takoj po začetku mandata zdravnikom obljubil ločeni plačni steber, o katerem zdaj govori Fides. A njegov izvirni greh je v resnici drugje. 150-milijonska interventna injekcija v zdravstvo je namreč sledila obdobju vlade Janeza Janše, pod katero so zdravniki prejeli za 120 milijonov evrov covid dodatkov.
Poplava helikopterskega denarja, ki ga je med zdravnike najprej metal Janša, nato pa Bešič Loredan, je sprožila cunami podjemnih pogodb, s.p.-jev in drugih oblik dela izven javnih ustanov, kjer so zaposleni. Močno je povečala tudi razlike znotraj ceha. Najvplivnejši in najbolj iznadljivi zdravniki so si delo optimizirali tako, da so zgolj za "popoldansko" delo mesečno prejemali tudi petmestne zneske. Mlajši in družinski zdravniki pa so ostali pri relativno nizkih osnovnih plačah.
Ko je bilo daril iz obdobja 2020-2023 konec, je postalo jasno, da bo Fides potegnil potezo. Ko te država več let obmetava z denarjem, se navadiš visokih prejemkov. Med osem in pet tisoč evrov neto je vendarle velika razlika. In vse, kar gledamo zdaj, smo v preteklosti že videli.
Priča smo namreč ponavljanju manevra iz obdobja 2016-2018, ko je Fides, takrat še pod Konradom Kuštrinom, mrcvaril vlado Mira Cerarja. Ta je najprej pod grožnjo stavke popustila. S Fidesom je podpisala ločen sporazum, ki je spravil na noge ostale sindikate javnega sektorja. Ti so pred tem poslušali, da država ne more plač dvigniti zaradi varčevanja. A to je bil šele uvod. Hitro se je namreč izkazalo, da je Fides stavko le "zamrznil".
Preberite še:
Ali zdravniki po velikem zvišanju plač delajo več? Ja, pri zasebnikih.
Ko je na oblasti Janša, Fides ne stavka
Tedanje razmere so bile nenavadno podobne današnjim. Tudi Cerarjeva vlada je bila na polovici mandata. Tudi takrat je ministrica Milojka Kolar Celarc pripravljala paket reform, ki je med drugim predvidel ukinitev dopolnilnega zavarovanja in prevetritev koncesij. Tudi takrat je Janša stavil, da bo Fides iskrica, ki bo zanetila širši požar v javnem sektorju. In res: ko je Fides s stavko ponovno zagrozil tri mesece pred parlamentarnimi volitvami leta 2018, je Cerar odstopil.
Cirkus se je ponovil, ko je na oblast prišla vlada Marjana Šarca. Tudi takrat je Fides takoj zahteval izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. Pod Janševimi vladami je pač drugače. Takrat Fides ne stavka, ampak se trudi dajati videz konstruktivnega sogovornika, ki v skrbi za bolnike razume obe strani. Več mesecev ali celo let je pripravljen počakati na dogovor brez oprijemljivih zavez.
Toda v zadnjih tednih so v Fidesu storili ključno napako. Pri ponavljanju svojega recepta so namreč krepko podcenili ključni dejavnik, zaradi katerega se zadnja stavka vse bolj spreminja v fiasko – javno mnenje. Če je imela javnost v času Cerarjeve vlade precejšnje razumevanje za zahteve zdravnikov, je zdaj skoraj plebiscitarno proti njim.
Za to so si Fides in njegovi botri krivi izključno sami. Izjave o zdravniških plačah, ki da so slabše od plač čistilk, plačni ekscesi, namigi o zapiranju pediatričnih oddelkov in porodnišnic, težave invalidov, ki ne morejo do potrdil, zdravniki z 2.740 letnimi nadurami (8 ur na vsak dan v letu!) in umikanje soglasij za nadure, ne pa tudi za delo pri zasebnikih, so v javnosti naleteli na zgražanje. Fidesova taktika "nategovanja" stavke, ki je ob pritisku drugih lobističnih skupin od znotraj načela Cerarjevo koalicijo, se mu je tokrat vrnila kot bumerang.
Preberite še:
"V času levih vlad stavkajo. Ko je na oblasti desnica, so tiho."
Za kaj vse gre pri zdravniški stavki
Kot že omenjeno, je Golobova vlada zdaj pred drugo prelomno točko. Iz vrst posameznih vodilnih v bolnišnicah, ki prihajajo iz zdravniških vrst, dobiva na videz dobronamerne nasvete, da bi se morala Golob in šef Fidesa Damjan Polh "zapreti v sobo in priti ven, ko bi se dogovorila", kot da ministrstvi za finance in zdravje ne obstajata več. Toda že s tem bi Fides dosegel svoje. Vlada bi mu namreč dejansko priznala ločen, celo privilegiran status, ne pa, da mu rezervira sedež na rednih pogajanjih o plačah.
Tudi zato je tokrat v igri precej več od prejemkov najbolje plačanih zdravnikov, ki so v jedru zahtev sedanje stavke. Ne gre le za usodo enotnega plačnega sistema, ki ga je verjetno res treba temeljito prenoviti, a ne tako, da ga naprej raztrgamo na prafaktorje. Gre predvsem za vprašanje, ali lahko interesna skupina ljudi, ki brez pomislekov sodelujejo pri razgradnji javnega, za dosego svojih ciljev postavi za talca vse nas, ki ta sistem plačujemo.
Si recimo predstavljate učitelja, ki bi v javni šoli odpovedal ure matematike, popoldne pa bi iste učence za plačilo poučeval v svojem zasebnem zavodu? Drži, številni zdravniki so preobremenjeni. Mnogi delajo več, kot dobijo plačano. A v istem sistemu imajo pomembno zdravniški baroni, o katerih Fides nikoli ne želi slišati ničesar. To so gospodarji čakalnih vrst, ki se najraje skrivajo za mlajšimi in drugimi, nekajkrat slabše plačanimi zdravniki, medtem ko si v sivi coni med javnim in zasebnim polnijo žepe.
In ti vodijo igro, ki jo zdaj gledamo.
