Padla nova ideja: koalicija Janše in sredinskega bloka

V zadnjih dneh je "šov" relativnemu zmagovalcu volitev Janezu Janši ukradel Marjan Šarec.

Potem ko je vsem strankam z izjemo SDS poslal vabilo na pogajanja, se je že sestal z njihovimi predsedniki. Šarec meri na oblikovanje koalicije, zbrane okrog strank levosredinskega pola (LMŠ, SD, SMC, Stranka Alenke Bratušek in DeSUS), v katero bi vstopila še ena od strank, torej ali NSi ali Levica.

Da bi v koalicijo vstopila Levica, je za zdaj manj verjetna možnost. Pogovori s to stranko naj bi se začeli šele v prihodnjem tednu. To seveda povečuje ceno NSi, ki se je pri Šarcu že oglasila.

Po informacijah, ki smo jih v zadnjih dneh pridobili iz različnih virov, pogovori med strankami še zdaleč ne tečejo gladko. Še več, v tem trenutku je celo precej bolj verjetno, da jasno določene koalicije pred 22. junijem, ko se bodo prvič sestali novoizvoljeni poslanci, ne bo.

Ideja: sredinski blok v koalicijo z Janšo

Šarec je po volitvah večkrat zavrnil možnost koalicije z Janšo oziroma SDS. Čeprav so to pred volitvami zatrjevale vse stranke z levosredinskega političnega pola, so se posamezni vodilni predstavniki teh strank do te zaveze že omehčali.

Po naših zanesljivih informacijah se je v eni od manjših strank s tega pola v zadnjih dneh pojavila ideja o bloku treh sredinskih strank (LMŠ, SMC, SAB), ki bi skupaj vstopile v koalicijo z SDS (in verjetno še NSi).

V tej, de facto "veliki" koaliciji, ki bi jo vodil Janša, bi delovale kot blok. S tem bi, kot trdijo naši viri, vzpostavile ravnotežje v razmerju do SDS, ki je še v vsaki koaliciji kot vodilna stranka "izčrpavala" šibkejše partnerje. Koalicijska pogodba sredinskega bloka z Janšo bi zajemala tudi "standardni" pogoj: prepoved odpiranja tako imenovanih ideoloških tem.

Je koalicija brez ideoloških tem z Janšo sploh mogoča?

Da bi ideja padla na plodna tla, je po naših informacijah malo možnosti.

Najprej zato, ker koalicija z SDS brez tako imenovanih ideoloških tem ni mogoča. To so na svoji koži že leta 2012 izkusili Gregor Virant in preostali partnerji v drugi vladi Janeza Janše. Ta je sredi najhujše krize našel čas za alternativno proslavo dneva državnosti. Spomnimo, takrat je Virantu očital, da se ni udeležil maše za domovino.

Drugič, Šarec koalicijo z Janšo kategorično zavrača. Tudi dva ključna moža SMC, njen predsednik Miro Cerar in Milan Brglez, temu odločno nasprotujeta, prav tako po naših informacijah tudi velika večina poslancev.

Čeprav so nekateri mediji včeraj poročali, da je stranka razklana, viri v SMC danes teh informacij niso potrdili. "V stranki glede tega, ali gremo z Janšo ali ne, ni struj," nam je danes dejal eden od visokih predstavnikov SMC.

SMC si želi v koalicijo s Šarcem

So pa tudi izjeme. Eden od tistih, ki so se pripravljeni resno usesti tudi z Janšo, je po informacijah iz več virov minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Prepričan je, da bi v tem primeru lahko iztržil "nemoralno ponudbo", o kateri bi morala stranka vsaj resno razmisliti.

Po današnji seji izvršnega odbora stranke je sicer Cerar povedal, da se SMC vidi v koaliciji strank, ki jo želi oblikovati Šarec. Dodal je, da bo, če bo prišlo do pogovora s predsednikom SDS, pojasnil stališče, ki ga je zastopal že v volilni kampanji, ko je zatrdil, da ne želi sodelovati z Janševo SDS.

V vrhu SMC sicer, kot trdijo viri, vlada visoka stopnja zavedanja o tem, da bi kakršenkoli premik k Janši pomenil začetek razpada stranke in politično smrt. 

A pri tem ne gre prezreti dejstva, da gre za stranko, ki je že izgubila 26 poslanskih sedežev, enako pa grozi tudi položajem njenih članov v oblastnih strukturah.

Pojavljajo se tudi prve informacije o boju za položaje znotraj stranke. Milan Brglez tako skoraj zagotovo ne bo več predsednik državnega zbora. Položaj, ki ga je Šarec ponudil potencialnim koalicijskim partnerjem, bo zagotovo prevzel predsednik ene od njih, v tem primeru ali Miro Cerar ali Dejan Židan, prvak SD.

Bratuškova ne želi brskanja po sanaciji bank

Nekoliko drugačna zgodba je Alenka Bratušek. V zadnjih dneh je bilo predvsem z levice mogoče slišati več pozivov, da bi morala Bratuškova prevzeti mandatarstvo levosredinske vlade.

To ji vsaj na videz krepi pogajalski položaj, pri čemer velja pri njenem povezovanju s sorodnimi strankami spomniti še na eno zagato. Več strank leve sredine je namreč pred volitvami napovedalo revizijo sanacije bank – procesa, ki ga je leta 2013 vodila vlada Alenke Bratušek.

Logično je, da bo Bratuškova temu ostro nasprotovala. Prav na domnevni uspešnosti sanacije bank namreč gradi svoj politični kapital in dediščino. Tedanji minister za finance Uroš Čufer je letos Bratuškovi pomagal pisati predvolilni program.

Če nekoliko špekuliramo, Bratuškova teh težav z Janšo nikoli ne bi imela, saj je bila SDS de facto zadnja podpornica zdaj že nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca, tretjega člana tako imenovane slovenske "trojke".

V petek je dan D za Karla Erjavca

Še ena, morda celo največja neznanka je DeSUS. V petek je dan D za Karla Erjavca, verjetno največjega poraženca volitev. Izvršni odbor in svet stranke bosta odločala o njegovi zaupnici.

Po neuradnih informacijah je Erjavec izgubil podporo odborov stranke z vzhoda Slovenije, kjer mu najbolj zamerijo predvolilno sodelovanje z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. To je bila, pravijo viri, solistična akcija predsednika, čeprav jo je odobril izvršni odbor.

To pa ni edini očitek. Erjavcu posamezniki v stranki očitajo, da je stranka zamudila roke za vložitev zakona o odpravi oškodovanja upokojencev v zadnjih sedmih letih. Prav tako, da je kampanjo vodil kot osebni projekt in kaotično – celo tako, da so bili lokalni odbori bolj ali manj prepuščeni sami sebi.

Ali bo Erjavec "preživel" ali ne, v tem trenutku z gotovostjo ne upa napovedati nihče.

Kdo vse je Erjavcu obrnil hrbet

V vsakem so mu hrbet obrnilli nekateri "senatorji" DeSUS. Na javni sceni sta to storila predsednik poslanske skupine Franc Jurša, ki ga je sprva pozval k odstopu, nato pa se potegnil nazaj, saj zdaj "Erjavca vidi kot edino alternativo", in podpredsednik Tomaž Gantar, ki je prvi pokazal ambicije po prevzemu Erjavčevega položaja, čeprav je še pred volitvami napovedoval, da se od državne politike poslavlja.

Tudi od dogajanja v DeSUS bo močno odvisna usoda nadaljnjih koalicijskih kombinatorik. Medtem ko Erjavec tudi po volitvah poudarja, da DeSUS v koalicijo z Janšo ne gre, se to utegne po njegovi zamenjavi spremeniti. Kot je znano, je Gantar v drugi Janševi vladi vodil ministrstvo za zdravje, državna sekretarka pa je bila Brigita Čokl, ki vodi celjski odbor DeSUS.

Sodelovanja v še eni vladi se verjetno ne bi branila niti tako imenovana poslovna linija stranke, v kateri ima glavno besedo Saša Ivan Geržina, član nadzornega sveta Gen Energije in dolgoletni predsednik Društva Slovenija-Rusija.

Kljub temu velja pri kombinacijah okrog DeSUS upoštevati, da tako Erjavec kot Gantar ne bosta sedela v parlamentu, to pa pomeni težji nadzor nad lastnimi poslanci.

Kaj je kratkoročni cilj Janše

Medtem Janša deset dni po volitvah še vedno stoji ob strani. Vsaj na videz, saj veliki večini strank do včeraj ni poslal uradnega vabila na pogovore.

V ozadju naj bi na različne naslove pošiljal kurirje s ponudbami za sodelovanje v njegovi koaliciji, na javni sceni pa je Zbor za republiko že v začetku tedna ostro napadel Šarca.

Iz tega je mogoče razbrati, da ima Janša trenutno le en kratkoročni cilj – da skuša Šarcu na različne načine preprečiti sklenitev dogovora z bodočimi koalicijskimi partnerji o imenovanju prvega med 90 poslanci, ki bi bil lahko podlaga za morebitno vladno koalicijo.

Če bo državni zbor 22. junija blokiran, se lahko odločanje prekine. V tem primeru bodo poslanci počakali na predsednika republike Boruta Pahorja, da po posvetih s predsednikih strank podeli mandat za sestavo vlade. Kot je predsednik že napovedal, ga bo dobil Janša.

To bo zagotovo pospešilo pogovore o oblikovanju koalicije - na eni ali drugi strani.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net