Čez nekaj tednov bo vojna vihra na vzhodu upihnila drugo svečko. Ruska invazija v Ukrajino je presenetila skoraj vse, trajanje te vojne pa čisto vse. Po začetnih ocenah naj bi vojna trajala nekaj dni, nato nekaj tednov. Zdaj je že jasno, da bo trajala nekaj let, česar ni napovedal malodane nihče. Žal je tudi v tej vojni neka stalnica, ki napovedi niti ni potrebovala. Uporablja se jo v notranjepolitične namene.
V tem tednu je v rusko prestolnico prišel znani ameriški komentator Tucker Carlson. Pri televizijski postaji Fox je delo poglobljenega konzervativnega političnega komentatorja opravljal tako dobro, da so ga njihovi lastni odvetniki na sodišču proglasili za komedijanta, ki ga nihče ne jemlje resno, da bi se izognili visokim odškodninam. Taktika ni delovala, za odškodnine je šlo dobrih 787 milijonov zelencev in Carlson je pristal na sončnem uradu, kjer je na projektu javnih del dobil nalogo intervjuvati ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Tucker je delo za Rusko tiskovno agencijo (Tass) opravil enako dobro kot nekoč za Fox. Komedijant, preoblečen v novinarja, je le nemočno kimal ruskemu predsedniku, ki je Rusijo po stari šegi predstavljal kot večno nedolžno žrtev, ki nikomur ne stori nič žalega. Konflikt v Ukrajini se je očitno začel, ko je leta 135.217.403 pr.n.š. nek ukrajinski stegozaver ukradel nabrane praproti ruskemu.
Trump in Orban sta velika Putinova zaveznika
Nobena skrivnost ni, da so se ameriški konzervativci v zadnjih dveh letih postavili povsem na stran Rusije. Začeli so blokirati pomoč za Ukrajino, svoj propagandni aparat so navili na rusko stran, vse bi naredili samo zato, da bi jim ruska obveščevalna služba pomagala zmagati na volitvah. Donald Trump je vedno bil Putinov pudelj, zdaj je nazadoval v njegovo čivavo in je v glasen lajež naščuval še vse svoje zaveznike.
Med zaveznike lahko ruski predsednik prišteva tudi Viktorja Orbana, madžarskega premierja brez omejitve trajanja mandata, velikega nadgenija palače v Budi, borca za osvoboditev Madžarske izpod sovjetskega jarma, ki že leta koleno upogiba ruskemu jarmu. Ali gre za zelo uporabnega zaveznika ali ne, bo povedala zgodovina. Toda s kom v vojni drži Orbanistan na naši vzhodni meji, ni nobenega dvoma.
Nobena skrivnost ni, na čigavi strani je desni pol naše politike. Gre za velike oboževalce Trumpa in Orbana. Ko je Trump svoje privržence uporabil kot jurišnike, da so napadli kongres in poskusili preprečiti razglasitev zmage Joeja Bidna na predsedniških volitvah, so njihovi mediji poročali o "velikem uporu prevaranih". O ameriških konzervativcih govorijo kot o angelih odrešenja, ki bodo prinesli lepši svet. Svoje povezanosti z Orbanom tudi ne skrivajo, še hvalijo se, kako dobro sodelujejo z evropskimi partnerji.
Proruska vlada, ki na vso moč pomaga Ukrajini. Logično?
Kako so lahko dobri prijatelji Trumpa in Orbana, vsaj uradno, veliki nasprotniki Moskve, je misterij, zavit v uganko. Z desnega pola neprestano slišimo kritike, kako ima Slovenija prorusko vlado in kako bi se morali odločiti, ali smo za EU ali za Rusijo. Da je v času vladavine Roberta Goloba Slovenija postala ena največjih donatork orožja Ukrajini za svojo velikost, jih ne gane. Da je Slovenija tudi glede Ukrajine na nasprotnem bregu kot Madžarska, tudi ne. Ko pridemo do dejstev, so v bistvu povsem negibni, kot bi jih napadla kakšna otroška paraliza.
Kako je torej možno, da veliki zagovorniki Trumpa in Orbana hkrati kritizirajo vlado, da je na strani njunih zaveznikov? Kako lahko načelna politika hkrati zagovarja Orbana in Ukrajino? Odgovor je očiten: ne more. Načelna politika ne more zagovarjati Trumpa, Orbana in Ukrajine. Edino načelo, ki vlada na desnem polu slovenske politike, je ta, da nimajo načel. V njihovem delovanju je pomembna samo neposredna korist. Zagovarjanje Trumpa, Orbana in Ukrajine to dejstvo razgali in predoči.
Medtem ko vzhod krvavi, si nekateri na zahodu na račun spopada manejo roke. Ameriški konzervativci pomoč Ukrajini pogojujejo z ureditvijo razmer na meji po vzhodnonemškem zgledu. Orban je pomoč poskušal pogojevati z evropskim denarjem, ki Madžarski zaradi hudih kršitev Evropske pogodbe ni pripadal. Slovenski desni pol nima moči, da bi karkoli pogojeval, zato spopad poskuša uporabljati za notranje politično propagando, v upanju, da bodo nasprotniki ugriznili vabo.
Nenavadna orientacija slovenske desnice
V zadnjih dneh je desna politika kolikor toliko uspešno uvozila proteste kmetov iz Evrope, kjer so krizo povzročili tudi uvoženi pridelki iz Ukrajine. Zaradi pomorske blokade črnomorskih pristanišč del teh pridelkov pristane v Evropi, kjer konkurirajo pridelkom evropskih kmetov. Vojno vihro vsepovsod izkoriščajo tretjerazredni banana politiki, ki namesto rešitev ponujajo polena pod noge boljšim od sebe. Če nihče ni sposoben rešiti težav, je njihov največji minus odpravljen, ostali so enako slabi kot oni.
To dejstvo tudi v celoti obrazloži nenavadno orientacijo zunanje politike slovenske desnice. Rešitev nimajo, toda znajo metati polena in eno izmed polen so obtožbe, da Slovenija stoji nasproti celotnega razvitega sveta. Da bi to pomenilo zavezništvo med slovensko levico in Trumpom ter Orbanom, jih ne zanima in upajo, da tega nesmisla ne bo nihče opazil.
Kot tudi upajo, da nihče ne bo opazil zavezništva med našo desnico ter Trumpom in Orbanom. Podpora Putinu je le en korak stran.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
