Viktor Orban je uresničil svoje in njegovih oboževalcev mokre sanje. Zaprl je parlament, ta vselej nadležni tujek v madžarski parlamentarni demokraciji. Povedano drugače: Orbanu je uspel veliki met, ukinil je opozicijo! Menda začasno, a to bomo še videli.
Madžari so spet tam, kjer so že bili in česar so bili vajeni v komunizmu pod Sovjetsko zvezo. Zavezniki Orbana branijo, češ parlament je njegov predlog potrdil z ogromno večino. Seveda, saj je tudi Putinovo razglasitev za večnega predsednika Rusije parlament sprejel z aklamacijo. Vse je torej v redu.
Madžarska kot SFRJ. Orban kot Tito.
Da je parlamentarna demokracija brez parlamenta kot kraljevina brez kralja je nerodnost, ki jo bo Orban razrešil s puhlico, da varuje krščansko Evropo pred barbari, Turki in ostalimi muslimani. Madžarsko je spravil v družbo držav, kjer je parlament privesek vodilne partije - kot v Rusiji, Belorusiji, na Kitajskem, v Severni Koreji ...
Gre za države zatiralke človekovih pravic in svoboščin, kot so zapisane v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah iz davnega leta 1966. Besedilo pakta se bere kot seznam vsega, kar ljudje prej ali slej izgubijo, ko se v družbi zatre demokratični nadzor nad oblastjo.
Nazadnje smo vse te pravice natančneje poznali takrat, ko smo iz zapora reševali Janšo in bežali iz propadle Jugoslavije. Tudi Jugoslavija je k temu paktu, ki je steber pravic posameznika pogumno pristopila, pa čeprav ga je vse od takrat pa do zadnjega dne obstoja brutalno kršila. Tudi Tito je prisegal na enakopravnost ljudi ne glede na vse razlike, v resnici pa so bili člani edine partije privilegirani, verni ljudje pa diskriminirani.
Zakaj Slovenci nismo Madžari?
V tem norem času koronapolitik se ljudje sprašujejo, koliko od teh pravic, ki nam jih države ta čas odtegujejo, nam bo vrnjeno nazaj in predvsem kdaj? Ker tole, kar živimo zdaj, je kar lep približek diktature. Hočejo, da bi zaprli gobec in ubogali oblast. Manjka samo obvezno delo. "Iz demokracije vodi naravna pot v diktaturo, iz najbolj skrajnih svoboščin pa v najbolj skrajne tiranije", je vedel že Platon.
Zato je zdaj čas za tiste, ki res kaj znajo, ne pa za tiste, ki kot fekalije po neurju udarijo iz globin na površje in hitijo izkazovati svoje prave politične barve.
Pa ima Slovenija potrebne lastnosti za kandidaturo za diktaturo? Janša je po svojih političnih vrednotah in izražanju resda bližje Viktorju Orbanu in Aleksandru Vučiću kot Emmanuelu Macronu ali pa mlademu Sebastianu Kurzu, ki se ta hip brez dvoma izkazuje za najsposobnejšega politika v Evropi. Ampak razlogov za paniko ni.
Ključno je, da Slovenci kot narod in kot družba nimamo prav veliko skupnega ne z Madžari ne s Srbi, imamo pa veliko skupnega z Avstrijci in Nemci. Navsezadnje smo pod njimi živeli skoraj pol tisočletja in se to hočeš nočeš pozna. Madžari so v tem času živeli pod Turki, Nemci, Avstrijci in Rusi, Srbi pa so pod Turki preživeli skoraj šest stoletij.
Travme slovenstva niso povezane z izgubo nekdanjih imperijev, zato nimamo patetičnih spominov na nekdanjo veličino, s čimer pitajo generacije mladih Srbov in Madžarov. Imamo pa svoje travme, a drugačne in povezane s tem, da v preteklosti največ gorja nismo naredili drugim, ampak samim sebi. Zato je strah, da bi končali v diktaturi, bolj naš podzavestni strah o tem, da bi jo potem tudi sprejeli. Jaz je ne bi.
V tem norem času koronapolitik se ljudje sprašujejo, koliko od teh pravic, ki nam jih države ta čas odtegujejo, nam bo vrnjeno nazaj in predvsem kdaj?
Čas je za maske, ne ideološke hece
Kar nas lahko skrbi, je to, da naš premier verjame, da epidemija koronavirusa nima nobene zveze z nacionalno varnostjo in z delom šefa nacionalne obveščevalne službe. Kar je približno tako, kot če bi rekel, da šef civilne zaščite nima zveze z zaščito prebivalstva. V bistvu je to njegova največja težava: raje izreče neumnost, kot pa da preprosto in čisto po človeško prizna napako. A čas nezmotljivih je nepreklicno v zatonu. Še papež si ne dela več teh utvar.
V vojni za maske, ki jih od nikoder ni, posredniki delujejo spravno in si bratsko delijo provizije, ne glede na politične, verske, spolne ali druge razlike in ne glede na to, kdo je za partizane ali domobrance. Ena sama idila. In spet se zgodovina ponavlja kot farsa in znova gre vse po dimnikih, prej žilne opornice, zdaj pa maske. Vse bo seveda plačal narod, kot vedno.
Po osamosvojitveni vojni smo rabili šest let, da smo povrnili gospodarsko rast. Po krizi 2008 smo se zaradi lastne nesposobnosti dvakrat dlje kot drugi utapljali v recesijski greznici, vred z milijardami za banke, ki nam znova kopljejo grob. Zato je zdaj čas za tiste, ki res kaj znajo, ne pa za tiste, ki kot fekalije po neurju udarijo iz globin na površje in hitijo izkazovati svoje prave politične barve. Pred nami je nova recesija, ki lahko poreže krila še eni generaciji. Zato zdaj ni čas za ideološke hece.
O avtorju:
Matija Sejalec, kolumnist necenzurirano.si, je svobodomiselni intelektualec in ljubiteljski slikar, ki meni, da lahko dobra slika prepriča več ljudi kot slaba politika.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
