"Bo naj kolikor ljudi
tolkanj črtov na sveti,
Bog je z nami, kdor prot' nam,
ga če Perun podreti."
(Hej Slovani, himna SFRJ)
Naj za trenutek odloži delo, prisluhne pesmi in se malo poveseli naša draga Slovenija. Iz ranjke Socialistične federativne republike Jugoslavije je na današnji dan pred 32. leti vstala mlada država, si otrla oči in polna upanja zazrla v svet sprememb in napredka. Pobegnila je komunističnemu jarmu in se postavila na noge nova, svobodna in drugačna. Enoumju je rekla ne in prvič v svoji zgodovini postala država vseh državljanov.
Razen tistih napačnih.
Ne dovolimo privatizacije osamosvojitve
Nekateri borci za pravico so še isti dan pozabili na visokoleteče obljube in hitro začeli ponovno graditi državo pravilnih državljanov, več tisoč "napačnih" so kar izbrisali in iz nekaterih naredili celo osebe brez državljanstva. K sreči je bilo struj več, ksenofobni nacionalisti so bili porinjeni v kot, zato se rak rani nacionalizma in ksenofobije nista preveč razširili.
Boj za samostojno Slovenijo si desni politični pol praviloma jemlje za svojega, češ da je šlo za Njihov boj proti boljševizmu. Verjetno drži teza, da so se oni borili proti strukturam Komunistične partije. Toda slovenski del teh struktur je bil tisti, ki je državo odpeljal stran od Beograda, od Miloševića in njegovega ksenofobnega hipernacionalizma.
Plebiscitarna večina, ki je postala pojem političnega konsenza, ni bila dosežena zato, ker smo se naveličali komunistov na oblasti. Ne. Glavni razlog, zakaj smo takrat, verjetno edinkrat v svoji zgodovini, dosegli strinjanje, je bila skrajna desničarska struja na oblasti v Beogradu.
Iz Jugoslavije nismo šli zato, ker bi bila skupna država kazenska kolonija. Napačna gesta ni pomenila avtomatičnega zapora, kritikov državnih organov niso streljali in tudi v cerkev se je smelo iti. Ne, na svoje smo šli zato, ker je postalo preveč očitno, da takratna država ni bila država vseh državljanov, temveč država samo tistih pravilnih. Napačne se je takrat tudi že streljalo.
Preberite še:
Strašijo nas z Udbo, sami pa so izumili tajno policijo #kolumna
Zgodovina se žal ponavlja
Zgodovina se ponavlja in skrajno desna struja slovenske politike je Miloševićevo taktiko v tem času dodobra proučila in nadgradila. Nacionalizmu in ksenofobiji se dodaja še homofobijo, najbolj aktualna tarča so transspolne osebe. V času vojne v relativno bližnji Ukrajini, svetovne klimatske krize, težavam v gospodarstvu in še čemu se nekaterim zdi najbolj produktivno ubadati s tem, koliko spolov v resnici obstaja in ali je določena oseba v bistvu moški ali ženska. Ali je to pravilno ali napačno.
Namen te neo-Miloševićeve strategije ni reševati težav, ki dejansko tarejo državljane. Namen je čim bolj otežiti sleherno debato o resničnih vprašanjih in zavoziti politiko v slepo ulico. Tam se bo ubadala z vprašanjem, ali je kozarec vode na mizi topel ali morda mlačen.
Politika v taki situaciji služi samo politikom, ki lahko svoje usluge v zakonodajnih in izvršnih organih oblasti prodajo najboljšemu ponudniku. Tako je deloval Miloševićev Beograd in tako deluje neokomunistična skrajno desna struja v naši politiki.
Preberite še:
Govorjenje o državljanski vojni je megla za razkriti državni udar #komentar
Hvala in - zbogom
Na današnji dan pred 32. leti smo iz Jugoslavije pobegnili, toda naša želja ni bila poustvariti norišnico, ki se je medila v ostalih republikah. Naša želja je bila živeti v drugačni, boljši državi. Če so nekateri pomembni akterji menili, da je bila Jugoslavija čisto v redu, vendar jih je motilo, da niso oni na oblasti, se za njihovo pomoč v tistem trenutku zahvaljujemo. Toda vladati Sloveniji ni njihova pravica in tudi ni intimna želja prav velikega dela njenih državljanih – ne pravih in tudi ne tistih malo manj pravih.
Spomnimo se torej, kje smo bili, kam smo šli in zakaj. Čez manj kot tri leta bo to prepričanje ponovno na tnalu. Že enajstič zapored bomo pozvani, da bodisi potrdimo bodisi ovržemo projekt Slovenije kot države vseh državljanov. Pozvani bomo, da povemo, ali je bila samostojnost pravilna ali napačna in si raje želimo nazaj našega lokalnega Slobota. Slovenija zaenkrat še pripada vsem nam in za njeno samostojnost imajo zasluge predvsem tisti, ki si jih ne jemljejo.
Vesel dan državnosti vsem skupaj.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
