Vrnitev Jelka Kacina: državne proslave kot novo prizorišče kulturnega boja

»Pejmo se mal hecat.« - Jelko Kacin, vladni govornik v času epidemije Covid-19

Nova vlada dela s polno paro, vse zato, da se loči od predhodnice, ki je niso poganjala fosilna goriva in je zagovarjala zeleni prehod. Ena od odločitev, ki se ji namenja bistveno premalo pozornosti, je imenovanje Jelka Kacina za predsednika Koordinacijskega odbora za državne proslave že 22. dan delovanja vlade.

Za primerjavo: vlada Roberta Goloba je z delom začela junija 2022, medtem ko je do sprememb v Odboru za državne proslave prišlo šele septembra istega leta. Prioritete vlade se kažejo v dejanjih in eno od dejanj je tudi nagrajevanje starih zaveznikov in urejanje tega, kdo bo odločal o tem, kaj in kako se bo v naši državi proslavljalo.

Kaj se bo praznovalo in kako

Koordinacijski odbor ne koordinira le tega, kdo bo sprejel katerega državnika, kakšne barve mora biti preproga ali koliko solzivca se bo zmetalo med protestnike. Ena izmed funkcij, ki jo je prevzel nekoč najslavnejši stand-up komik v državi, je tudi načrtovanje, katere dogodke se bo obeleževalo z državnimi proslavami. Pravilnik o tem daje odboru precej proste roke. Obiski, ki se proslavljajo, so navedeni, prav tako je zelo jasno zapisano, na kakšen način se izvedejo. 

Toda pri obeleževanju pomembnih dogodkov se vsako leto sproti določa, kaj se bo praznovalo in kako. No, praznovanje razglasitve samostojnosti verjetno ne bo ogroženo, čeprav se lokacija že seli na Trg republike. Vendar pa se je glede na naglico treba vprašati, kaj vse bomo obeleževali in na kakšen način. 

Bomo obeleževali zmago nad covidom-19? Enkrat smo to že proslavili s preletom lovcev F-16, če se še kdo spominja. Jeseni je sledilo zapiranje v občine. Mogoče bomo za to dobili novejše F-35?

Kaj pa zmago nad komunizmom? Bomo proslavili padec Sovjetske zveze? Morda bi pa zmago nad fašizmom letos zamenjali in namesto 9. maja raje imeli parado vojaškega ponosa 4. maja, ko se je z odhodom Josipa Broza Tita začel konec nekdanje skupne države? Zakaj pa ne? Odboru je to povsem dovoljeno in nekaterim bi bilo nadvse všeč.

Preberite še:
Zakaj desnica vedno voli isti obraz, na levi sredini pa vedno iščejo nove

Bodo belogardisti pokopani z vojaškimi častmi?

Odbor lahko določi tudi nekatere časti, ki pritečejo temu ali onemu. Obiski in polaganja vencev so sicer predpisani, vendar nič ne preprečuje uporabe častne straže Slovenske vojske za druge podobne namene. Bodo belogardisti pokopani z vojaškimi častmi? Se bo obeleževal 20. april kot dan začetka boja proti komunizmu? Na ta dan so namreč zaprisegli prvoborci proti rdeči zvezdi. Po nenavadnem naključju je to sovpadlo z rojstnim dnem nemškega Führerja, ki so mu služili. Pravila vse to omogočajo, le vlada jih mora potrditi.

Hitra menjava ključnih ljudi v tako postranskem organu, kot je Koordinacijski odbor za državne proslave, kaže na prioritete vlade. Te niso blaginja, gospodarska rast, fiskalna vzdržnost, zeleni prehod ali karkoli drugega, za kar smo se volivci izrekli na volitvah. Glavna prioriteta je kulturni boj, naši proti njihovim, beli proti rdečim, križarji proti krivovercem. Vlada nima namena le vladati, temveč želi ustrojiti družbo po lastnih željah.

Cilji so jasni: nagraditi podpornike in kaznovati nasprotnike. Nagrada za največje izbrance so višje marže pri prodaji goriv, za druge častitljivi nazivi in interventni zakoni, za nekatere dostop do državne zakladnice, za navadne podpornike pa praznovanja, ki bodo jezila nasprotnike. 

Preberite še:
Desna koalicija ima prav: komunizem pri nas še ni umrl

V Sloveniji imamo že tradicionalno dve proslavi

Jeziti nasprotnike je sploh življenjski cilj številnih podpornikov te koalicije, saj jo volijo tudi takrat, ko vedo, da je zanje slabša. Deli in vladaj, divide et impera. Če se dovolj jezimo, ker bi eni proslavljali najslabši del naše zgodovine kot nekaj dobrega, ne opazimo precej pomembnejših stvari, ki se dogajajo okrog nas.

Državne proslave so v normalnih časih nekaj normalnega. Niso način, kako nekoga praznovati in nekoga drugega kaznovati, temveč način, kako se tujcem pokažemo v najboljši luči in doma združimo pod eno zastavo.

Proslave ne smejo nikoli razdvajati. Če do tega pride, je nekaj narobe. Toda Slovenija ima redno dve proslavi samostojnosti, eno državno in eno zasebno. Z njo so začeli tisti, ki si želijo ugrabiti zgodovino in jo narediti za svojo, in ti bodo zdaj tudi določali, kaj bo praznovala država in na kakšen način.

Da, tudi ugrabljanje državnih proslav je vse prej kot nedolžno in morali bi imeti ukrepe, ki takšne zlorabe nekoliko bolj omejijo.

Preberite še:
Lažne obljube, prodana načela: zakaj desni volivci svojim dovolijo vse

Kaj bo naredil Kacin

Poleg tega lahko ugrabljene proslave vzamemo tudi kot lekcijo. Zdaj namreč plačujemo davek na neumnost. Neumno smo se pustili izigrati pred volitvami: od aktivnega vmešavanja tuje (para)obveščevalne agencije do dveh političnih strank, ki sta po volitvah prelomili svoje predvolilne obljube in omogočili četrto Janševo vlado.

Glejmo torej, kaj bo Kacin naredil iz tistega, kar bi nas moralo združevati. Dobro si oglejmo spolitizirane zmazke, ki jih bo skoordiniral. Oglejmo si jih in se iz njih nekaj naučimo. Še dobro, da smo majhni in naše proslave nimajo velikega mednarodnega odmeva.

Naučimo se iz njih in bodimo naslednjič pametnejši. Nekateri davki so koristni. Z dajatvami na pogonska goriva denimo vzdržujemo ceste. Davek na neumnost pa nima nobene dobre lastnosti. Naučimo se lekcije, bodimo pametnejši in si tako znižajmo davčno breme. Preprosto, kajne?

O avtorju:

Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.