Mijič, Snežič in »liki z asfalta«: Slovenija postaja Miloševićeva Srbija

Berete članek, zaradi katerega bom zelo verjetno moral na sodišče. Pišem namreč o Roku Snežiču, ki je v zadnjih letih proti novinarjem necenzurirano.si vložil 60 zasebnih kazenskih in odškodninskih tožb. Z besedo: šestdeset.

Čeprav je Snežič do zdaj izgubil vse tožbe, od prve do zadnje, o katerih so sodišča že odločila, denarja za plačilo sodnih stroškov nima. Dolguje nam 25 tisoč evrov, ki jih ne moremo izterjati, saj uradno nima premoženja, njegovi mesečni prejemki pa znašajo le nekaj sto evrov. Kljub temu je v tem času v Mariboru uspel zgraditi vilo, še vedno pa se naokrog prevaža z avtomobili prestižnih znamk.  

Toda ključno je vedeti, zakaj Snežič serijsko vlaga tožbe, s katerimi nas želi utišati. V preteklosti smo namreč v seriji člankov razgalili njegovo poslovno mrežo. Popisali smo slamnate osebe iz BiH, našli dokumente o ogromnih količinah gotovine in račune v več državah. To mrežo, skozi katere se pretakajo milijoni evrov, so zaradi suma pranja denarja in več drugih kaznivih dejanj preiskovali tudi organi več držav.   

To je denar, ki je pred volitvami 2018 skozi glavna vrata (skoraj) vstopil v slovensko politiko. In osem let pozneje se zgodba ponavlja - le da zdaj finančnih malverzacij poslanca Resni.ce Borisa Mijiča ne rešuje Dijana Đuđić iz Prijedorja, ampak kar sam Snežič.

Od kod se je torej v Mijičevi zgodbi vzel Snežič?

Preberite še:
Razgaljena Mijičeva prevara: lagal delavcem, ki bodo ostali brez vsega

Veliki finale zgodbe o Mijičevem »mini-Vegradu«

Ponovimo še enkrat. Poslanec Boris Mijič je lažnivec, ki je javnost zavajal o svoji izobrazbi, in prevarant, ki je zlorabil svoje nekdanje delavce. Z lažnimi obljubami jih je privabil v Slovenijo zato, da je lahko pobasal denar od poslov, nato pa jih je pustil na suhem. Še vedno ne vemo, kdo je ponaredil njihove podpise zato, da jih je odjavil iz zavarovanja. Kot da nikoli niso obstajali.

Poslanec Mijič nikoli ni imel namena poplačati ne delavcev ne drugih upnikov. Če njegove prevare ne bi razkrili, Mijičev »mini-Vegrad« ne bi zanimal nobene od impotentnih institucij, ki ga v letu dni (!) niso uspele najti. Mijič bi še naprej prejemal poslansko plačo, v popoldanskem času pa prek ženinega s.p. delal na državnih projektih. 

Tudi Mijičev navidezno skesan nastop pred kamerami je bil prevara in farsa. Ko je sredi državnega zbora obljubljal poplačilo dolgov, je Mijičevo podjetje Progros že prevzel slamnati direktor iz vasice na vzhodu BiH. 

Zdaj smo pa videli še veliki finale te žalostne zgodbe: Mijič je podjetje, ki bi ga moral že zdavnaj poslati v stečaj, podaril Snežiču. Dolžnika s poslansko plačo bo reševal dolžnik brez uradnega premoženja, ki se je nekoč rešil osebnega stečaja, vmes pa postal osumljenec v več preiskavah NPU.

Preberite še:
Sta Vučić in Dodik dvignila roke nad Jankovićem? In kje je tu Stevanović?

Gledamo vdor kriminalnih praks v politiko 

Kje je zdaj »moč ljudem«, kot se glasi slogan Resni.ce? »Next level shit,« je ob prenosu podjetja na Snežiča z dopusta ušlo vodji njenih poslancev Katji Kokot, ki jo tragedija več desetih Progrosovih delavcev na nek perverzni način očitno zelo zabava. 

A stvar je v resnici še precej hujša od finančnega, etičnega in moralnega bankrota teh ljudi. Pod vladno koalicijo, ki je pred volitvami napovedala boj proti korupciji, dejansko gledamo vdor kriminalnih praks v slovensko politiko. Že več tednov smo priča zgodbi, kjer se pojavljajo resni sumi oškodovanja upnikov, ponarejanja listin in drugih kaznivih dejanj. 

Ljudi, ki pošteno delajo, so dobesedno zlorabili ljudje, ki so plačani z našim denarjem, da zgradijo okolje, ki bi prebivalce te države pred takšnimi zlorabami ščitilo.

Imamo poslanca, izvoljenega predstavnika ljudstva, ki ne dviguje sodne pošte in veriži podjetja. Eno od teh je davčni dolžnik, ki so mu takoj po izbruhu afere na pomoč priskočili hišni gradbinci države. Čez noč so mu za več kot leto dni nazaj priznali dela v znesku, ki je – verjeli eni - skoraj do centa enak višini davčnega dolga podjetja.

Nato je Mijičev strankarski šef Zoran Stevanović, še nedolgo nazaj samostojni podjetnik z blokadami na računu, iz žepa 12 privlekel tisoč evrov in se slikal s tremi delavci, kot da gre za kakšne trofeje. 

Preberite še:
Rok Snežič zasluži 150 evrov, njegova luksuzna vila pa že skoraj zgrajena

Zakaj Snežič rešuje Mijiča?

Tudi zato je težko verjeti, da je Snežičev vstop na Mijičev oder naključje. Snežič namreč še zdaleč ni nek cirkusant, nekakšen osamljeni davčni odpadnik, kot ga prikazujejo mediji. Prej bo držalo, da je v Mijičevo zgodbo prišel skupaj s finančno infrastrukturo, ki sega do BiH. 

Za Mijiča je Snežič idealna obramba. Ne le, da bo nase navlekel vso pozornost in luč enako kot Stevanović usmerjal v Luko Mesca. Snežič zelo dobro ve, kako je v Sloveniji »mrtvo« podjetje mogoče pokopati, ne da za njim ostanejo večje sledi, in k nam speljati denarne tokove iz kdo ve kje.

Mijič je še vedno Stevanovićev igralec. V zadnjih tednih nobene odločitve ni sprejel mimo stranke. Stevanović mu je ukazal, naj bo tiho in tega se dosledno drži. Na edino izjavo za medije je prišel skorajda na povodcu, na dodatna vprašanja ni smel odgovarjati. Čeprav mu je Stevanović javno grozil z izključitvijo, se je Mijič do zdaj izkazal kot njegov vojak. 

Preberite še:
Največji poraz Roka Snežiča: v enem dnevu izgubil 14 tožb proti necenzurirano.si

Kaj druži Snežiča in Stevanovića?

Kaj nam to pove? Da je praktično nemogoče, da bi se Mijičev dogovor s Snežičem zgodil mimo vednosti vodstva Resni.ce. Zato je ključno vprašanje naslednje: kaj nam takšno reševanje vojaka Mijiča pove o razmerjih med Snežičem in Stevanovićem? In kdo je oseba, ki je Snežiča poslala reševat Resni.co? 

Snežič in Stevanović imata več skupnih točk. Ob simpatiziranju s SDS, ki se je v zadnjih dneh zavila v molk, je najbolj očitna Milorad Dodik. Stevanović za kroge iz Republike Srbske danes predstavlja to, kar je bil zanje še do lani Zoran Janković: prijatelj snovalcev politike »srbskega sveta« iz Beograda in Banjaluke, ki se je v Sloveniji prebil v vladajoče strukture, zato lahko tu stvari uredi. 

V teh krogih se kot riba v vodi počuti Snežič, davčni svetovalec s poslovnim domicilom v Banjaluki, ki s plakati ob avtocestah slovenske podjetnike vabi v »davčno oazo« BiH. Snežič se rad hvali z odličnimi odnosi z oblastmi v Republiki Srbski, posamezne novinarje iz Federacije BiH pa rad zmerja z muslimanskimi fundamentalisti.

Ne le Mijič, zdi se, da je v tej igri po novem tudi Stevanović talec Snežiča, ki v Sloveniji nikoli ni skrival lastnega političnega zaledja. V vsakem primeru je pakt slovenske desnice s Stevanovićevim populizmom v politični eter naplavil »ulico« v najslabšem pomenu besede in razne »like z asfalta«, kot se je takim ljudem reklo v času Miloševićeve Srbije. 

Vedno se lahko gre še nižje, a občutek je, da smo tokrat res na dnu.