Čeprav je vlada že prejšnji teden sprejela zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19, bodo morala podjetja in samostojni podjetniki še vedno poravnati marčevske obveznosti do države.
Zakon, ki je bil sprejet v četrtek, 2. aprila, bo namreč začel veljati šele v soboto, 11. aprila. Dan prej, 10. aprila, bo objavljen v uradnem listu. Isti dan podjetjem in samostojnim podjetnikom zapade plačilo obroka akontacije davka na dohodek pravnih oseb oziroma dohodnine za mesec marec. Poravnati ga bodo morali, ker bodo po novem zakonu opravičeni le plačila obveznosti, zapadlih po uveljavitvi zakona.
Preberite še -> Ko bo 15. zmanjkalo denarja za plače
Osemdnevni rok ostaja
Prvi "proti-korona" zakon bo tako za številna podjetja in samostojne podjetnike začel veljati prepozno. Zakaj? Uradni razlog je osemdnevni rok, ki mora po veljavni zakonodaji miniti od izglasovanja do uveljavitve zakona. Najprej lahko državni svet v sedmih dneh na zakon izglasuje veto, zainteresirana javnost pa z 2500 podpisi volivcev vloži pobudo za referendum. Nato ima predsednik republike na voljo en dan, da ga razglasi.
Čeprav je koalicija razmišljala o možnosti, da bi interventni zakon začel veljati takoj, so se predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega zbora Igor Zorčič, premier Janez Janša in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca dogovorili, da je "krizo treba reševati učinkovito, a tudi demokratično".
"Za zdaj predpisan rok osem dni od sprejetja zakona do njegove razglasitve se ohrani. Ob morebitni oceni, da je treba pravila spremeniti, bi moralo biti tudi to spreminjanje pravil izvedeno po demokratičnem postopku," je konec marca po vrhu štirih predsednikov dejal Pahor.
Policijska pooblastila odnesla dragocen čas
Pri interventnem zakonu sicer ni bilo ovir, da ne bi začel veljati že prej. Referendum o interventnem zakonu sam po sebi ni mogoč. Prav tako v času epidemije tehnično ni možno zbiranje podpisov. Državni svet se je že na začetku odrekel pravici do veta. Tudi Janši in vladi se je z zakonom zelo mudilo. Osnutek je javno predstavila v nedeljo, 29. marca. Takoj zatem ga je začel obravnavati državni zbor.
Njegovo odločanje se je nato zavleklo do četrtka. Tu je nastala ključna zamuda, zaradi katere nov zakon ni prehitel aprilskega datuma zapadlosti obveznosti do držav. Toda ključni del odgovornosti za to ni pri poslancih, ampak pri vladi. Ta je namreč v interventni zakon, ki zajema ekonomske ukrepe, potisnila še dva člena, s katerimi je policiji želela podeliti številna nova pooblastila. Med drugim tudi do sledenja telefonom osebam v karanteni in vstopanja v tuja stanovanja brez sodne odredbe.
Čeprav je koalicija predlog pozneje omilila, je prav razprava o novih policijskih pooblastilih vzela glavnino časa, v katerem bi lahko državni zbor že sprejel zakon. Pri ekonomskih ukrepih so si bili namreč poslanci vseh strank bolj ali manj enotni, koalicija pa je večino amandmajev opozicije tako ali tako zavrnila. Brez pooblastil, ki jih je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik označila za poizkus "vzpostavitve policijske države", bi bila seja državnega zbora krajša. Ceno za politično mešanje ekonomskih in represivnih ukrepov bo zdaj plačalo gospodarstvo.
