Igor Jurij Pogačar je nekdanji lastnik nepremičninskega podjetja Ram Invest. Revija Manager ga je leta 2008 uvrstila na 39. mesto najbogatejših Slovencev.
Osem let pozneje je zaradi krize, ki je sesula njegov imperij, končal v osebnem stečaju. V njem so upniki prijavili 12 milijonov evrov terjatev, od tega daleč največ Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slaba banka. Ta je terjatve podedovala od likvidirane Factor banke. Edina lastnica DUTB je država, kar pomeni, da so Pogačarjevi dolgovi zdaj breme davkoplačevalcev.
Junija letos je kazalo, da se bo teh dolgov predčasno rešil. Miran Kos, upravitelj v njegovem osebnem stečaju, je sodišče v Kopru zaprosil za skrajšanje postopka oziroma preizkusnega obdobja. Dolgove bi mu odpustili že na začetku julija letos.
Pogačar sodišču: Zaslužim lahko le minimalno plačo
Razlog? Kot razkrivajo dokumenti, ki smo jih pridobili, je Kos sodišče prepričeval, da Pogačar ni sposoben zaslužiti več od minimalne plače in da bo tako ostalo še vsaj dve leti. Poleg tega naj bi plačeval še preživnino in imel zdravstvene težave.
Preizkusno obdobje za odpis dolgov, ki se izteče julija 2020, je zaradi tega želel skrajšati za dve leti. S tem se je očitno strinjal tudi Pogačar.
Toda sodišče je zahtevo zavrnilo. "Sodna praksa je že izpostavila, da namen instituta odpusta obveznosti ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, temveč vrnitev takšnih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim kljub njihovi stalni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov," je zapisalo sodišče.
Predčasni odpis dolgov je namreč po oceni sodišča institut, ki je namenjen starostnim upokojencem, invalidom z minimalno pokojnino in samohranilcem z nizkimi prejemki.
Tako Kos kot Pogačar pa sta se na odločitev sodišča prve stopnje že pritožila.
Zakaj si je stečajni upravitelj premislil?
Je to dokaz, da je Pogačar že od samega začetka poskušal zlorabiti institut osebnega stečaja, pri čemer sicer še zdaleč ne bi bil edini? Zakaj mu je pri tem pomagal kar njegov stečajni upravitelj?
In ali je res mogoče, da Pogačar ob tem, ko sodišču razlaga o minimalni plači, na očeh vseh še vedno živi na veliki nogi? Po nekaterih informacijah naj bi se vozil z osebnim avtomobilom audi Q7, ki je nov na voljo tudi za več kot sto tisoč evrov.
Kos je medtem dejal, da nima smisla voditi postopka osebnega stečaja, če ni nobene stečajne mase in je tudi ne bo.
Kos je sicer še na začetku leta 2016, kot razkrivajo dokumenti, dvomil, ali je odpust Pogačarjevih obveznosti sploh upravičen. Zdaj si je premislil.
Kot upravitelj Pogačarjevega osebnega stečaja očitno tudi ni opazil kakršnakoli neskladja med njegovim življenjskim slogom in navedbami iz poročil za sodišča.
Zanikal je, da bi bil v kakšni osebni ali poslovni povezavi s Pogačarjem.
Premoženje je že rešil pred upniki
Pogačar je namreč uradno brez vrednejšega premoženja. Njegova osebna stečajna masa je prazna. Uradno živi v stanovanju na elitni lokaciji v Portorožu, ki je v lasti njegove nekdanje partnerice.
V njenem podjetju STDS, ki se ukvarja z nepremičninskim posredovanjem, je zaposlen kot prokurist, za kar prejema minimalno plačo. Lani je podjetje ustvarilo 183 tisoč evrov prihodkov, ki jih je v veliki meri porabilo za plačilo neimenovanih storitev. Od NLB pa je kupilo tudi petodstotni delež v zamejski finančni družbi KB1909, ki je zdaj v likvidaciji.
Jasno je le to, da upravitelj Kos ni izpodbijal sporazuma, po katerem je Pogačar na njegovo nekdanjo partnerico že pred uvedbo osebnega stečaja prenesel lastništvo vseh nepremičnin.
Pogačar je namreč nepremičnine prepisal 26. septembra 2012, natanko tri leta in dva dni, preden je Pogačar odšel v osebni stečaj. Po zakonodaji je prepise premoženja na ožje družinske člane mogoče izpodbijati le tri leta pred stečajem.
Kostićev operativec v Sloveniji
Po naših informacijah je Pogačar še vedno zelo aktiven na domači poslovni sceni. Je eden od glavnih lobistov in operativcev srbskega tajkuna Miodraga Kostića v Sloveniji. Ta je že kupil Grand hotel Kempinski v Portorožu, prevzeti pa si želi tudi letališče v Portorožu in dokončno zavladati Gorenjski banki.
"Nič ne vem o tem, nobene pogodbe nimam s Kostićem. Nič!" je še leta 2016 za portal Regional obala povedal Pogačar. Kot že omenjeno, včeraj ni želel dajati izjav.
O tem, kdo v Sloveniji pomaga odpirati vrata Kostiću, kroži veliko informacij. Že na začetku lanskega leta smo preverjali, ali je med njimi tudi Drago Kos, nekdanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in brat Mirana Kosa, upravitelja v Pogačarjevem osebnem stečaju. Takrat nam je Drago Kos pojasnil, da "Kostić ni njegova stranka, bi bilo pa fino, če bi to postal".
Pri poslih Pogačarju, nekoč tesno vpetem v omrežje LDS, tako v njenih zlatih časih kot v obdobju, ko sta ji vladala Katarina Kresal in Miro Senica, pomagajo dobra in dolgoletna znanstva z nekaterimi vidnimi predstavniki gospodarske in politične elite.
Koga naj bi Pogačar ponujal za SDH?
Njegovi poslovni partnerji, ki so želeli ostati neimenovani, so nam zaupali, da se Pogačar hvali z dobrimi povezavami na Slovenskem državnem holdingu (SDH).
Vrsto let je bil v tesnih poslovnih odnosih z vrhom Factor banke, ki je tudi izdatno financirala njegove posle. Leta 2013, tik pred uvedbo nadzorovane likvidacije, je banki našel partnerja z območja nekdanje Sovjetske zveze, ki je bil vanjo pripravljen vplačati dodatni kapital, a zaradi nejasnosti glede izvora tega denarja ni bil sprejemljiv za Banko Slovenije.
Zaradi dobrega znanstva s politično, gospodarsko in sodno elito so bile težave že pri imenovanju upravitelja v osebnem stečaju.
Sodišče ga je najprej dodelilo Meliti Butara, pozneje pa Andreju Marincu, a sta oba od stečaja odstopila, saj sta Pogačarjeva dobra znanca. Na koncu je dobil primer Miran Kos.
Od SIB banke do zgradbe NPU
V svojih zlatih časih je imel Pogačar uradno za okrog 30 milijonov evrov premoženja. V lasti je imel vile in stanovanja v prestolnici in na Obali.
Širši javnosti je postal znan v letih 2001 in 2002, ko je kot prokurist ljubljanskega javnega podjetja Energetika kupil SIB banko. Tožilstvo je kljub očitkom o 1,6-milijonskem oškodovanju Energetike od pregona pozneje odstopilo.
Leta 2008 se je loteval gradnje stanovanjskih hiš tik ob Kobilarni Lipica, vendar mu je to preprečila civilna iniciativa. Imel je težave tudi v Bosni in Hercegovini, kjer je bil kazensko ovaden zaradi nakupa Hotela Tuzla.
Najbolj je znan po aferi s stavbo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Temu je Pogačarjevo podjetje Ram Invest drago oddajalo poslovne prostore v obdobju, ko je notranje ministrstvo vodila Katarina Kresal, sicer dobra Pogačarjeva prijateljica.
Pogačar oziroma njegov Ram Invest je bil tudi lastnik gradbenega podjetja Gradišče. Njegov stečajni upravitelj Anton Jagodic je zaradi domnevno spornih poslov proti njemu in vodilnim vložil kazensko ovadbo.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
