Tretja os: zakaj je finančni minister Alenki Bratušek prižgal rdečo luč

V vladi Marjana Šarca je spet zavrelo, tokrat med ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek in ministrom za finance Andrejem Bertoncljem. Razlog: financiranje velikih državnih infrastrukturnih projektov.

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
ponedeljek, 29. 7. 2019, 04:00


Necenzurirano prenos
Andrej Bertoncelj, Alenka Bratušek
STA

Nesoglasja utegnejo zavleči sprejetje poroštvenega zakona za drugi tir Divača-Koper, ki je pogoj za črpanje posojila Evropske investicijske banke (EIB), ključnega finančnega vira za 1,2 milijarde evrov vreden projekt. Prav tako pod vprašaj postavljajo načrtovano financiranje gradnje severnega dela tretje razvojne osi med Savinjsko dolino in Koroško.

Po naših informacijah je spor dokončno izbruhnil prejšnji teden, ko je ministrstvo za infrastrukturo v medresorsko usklajevanje vložilo dolgo pričakovan zakon o velikih infrastrukturnih projektih.

Ta predvideva, da bo država jamčila za 250 milijonov evrov posojila za financiranje drugega tira, ki ga je Evropska investicijska banka (EIB) po več mesecih pogovorov odobrila projektnemu podjetju 2TDK. Pri tem je EIB kot pogoj za črpanje posojila postavila sprejetje zakona o državnem poroštvu.

A Bratuškova v vladne mline ni vložila zakona v obliki, kot so jo pričakovali na ministrstvu za finance. Na drugi tir je namreč v istem zakonu vezala še en projekt: državna poroštva za gradnjo severnega dela tretje razvojne osi med Šentrupertom v Savinjski dolini in Slovenj Gradcem. Gre za milijardo evrov vredno investicijo, ki bi jo gradil Dars, država pa bi pri tem jamčila za polovico najetih posojil.

Na ministrstvu za finance so zato nameri Bratuškove prižgali rdečo luč. Medtem ko poroštvu za drugi tir ne nasprotujejo, je drugače pri poroštvih za tretjo razvojno os, zato bodo zahtevali, da se izločijo iz zakona.

Kaj je zmotilo finančno ministrstvo?

V ozadju spora je več mogočih razlogov. Na ministrstvu za finance zatrjujejo, da je težava v samem gradivu, ki so ga dobili od Bratuškove. "Pričakujemo ustrezno in celovito gradivo, do katerega se bomo lahko strokovno opredelili. Ta hip s takšnim gradivom na temo tretje razvojne osi ne razpolagamo," pojasnjujejo na ministrstvu za finance, kjer bodo zahtevali izločitev tretje osi iz zakona.

tretja razvojna os
tretja razvojna os
DARS

Po neuradnih informacijah jih je najbolj zmotilo dejstvo, da v gradivu ni informacije o načrtovani ceni severnega dela tretje razvojne osi. Od ministrstva za infrastrukturo oziroma Darsa so investicijski načrt prejeli le za odseka Šentrupert-Velenje in Velenje-Slovenj-Gradec, ne pa tudi za del nove ceste med Slovenj Gradcem in avstrijsko mejo.

"Ne želimo dati bianco menice, ne da bi vedeli, koliko bo projekt stal," poudarjajo viri blizu ministrstva. Ti še opozarjajo, da bodo predstavniki evropskega statističnega urada (Eurostat) novembra letos znova preverjali, ali se dodatni dolgovi, ki bi jih nase z jamstvom države prevzel Dars, štejejo v javni dolg Slovenije. "Če bodo odločitve temeljile na slabo pripravljeni dokumentaciji, bi lahko 2,23 milijarde evrov Darsovega dolga slovenski javni dolg povečalo za skoraj pet odstotnih točk, kar bi poslabšalo našo javno finančno sliko," razlagajo viri.

Pri Bratuškovi odgovarjajo: Tudi mi "hoč'mo cesto"

Toda na ministrstvu za infrastrukturo trdijo drugače. Na očitke o strokovno slabo pripravljenem gradivu odgovarjajo, da so "storili vse, kar je v naši pristojnosti, da bi lahko začeli graditi na trasi tretje razvojne osi".

"Poroštvo predlagamo na predlog družbe Dars. Tudi sicer ideja o poroštvu ni domislica sedanjega vodstva ministrstva za infrastrukturo, ampak je zadolževanje Darsa s poroštvom države predvideno v resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa za obdobje do leta 2030, sprejeti konec leta 2016," so pojasnili.

Poudarjajo, da "so sprejeli dodatno odgovornost, ko so prevzeli pripravo zakona o poroštvih, kar je sicer praviloma v domeni ministrstva za finance". "Vse zato, da bi čim prej začeli graditi tudi tretjo razvojno os, ker tudi mi 'hoč'mo cesto'," dodajajo na ministrstvu Alenke Bratušek.

Je strah pred Eurostatom realen ali votel?

Pri tem velja poudariti, da gre za novo prakso ministrstva za finance. To namreč v preteklih letih od Darsa v zameno za poroštva nikoli ni zahtevalo investicijskih načrtov za projekte. Poleg tega takšen načrt zahteva za odsek do avstrijske meje, ki sploh še nima določene trase.

Leta 2010, na vrhuncu krize, je recimo vlada Boruta Pahorja sprejela zakon o odobritvi 330 milijonov evrov poroštev za gradnjo avtoceste od Gruškovja do meje s Hrvaško in več drugih odsekov. Dars je investicijski načrt pripravil šele štiri leta pozneje. Prav tako se Darsovo zadolževanje za financiranje gradnje tega avtocestnega odseka ni štelo v javni dolg Slovenije.

tretja razvojna os
tretja razvojna os
DARS
"Poroštvo ne pomeni dati posojilo. Državna poroštva ne predstavljajo dejanskih, temveč potencialne obveznosti Republike Slovenije. Dejanske obveznosti te postanejo šele takrat, ko primarni dolžnik, kateremu je država porok, svoje obveznosti v dogovorjenem roku ne izpolni," pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo.

Zakaj bi bila torej poroštva za gradnjo tretje osi po novem težava za Eurostat? "Ker ni dovolj jasnih zagotovil, da investicija v tretjo razvojno os ne bo ogrozila Darsove finančne stabilnosti, zaradi česar bi bilo ogroženo vračanje posojil," odgovarjajo viri blizu ministrstva za finance. A na ministrstvu za infrastrukturo poudarjajo, da bo prav s poroštvom države zadolževanje za Dars ugodnejše, zato bo cenejša tudi gradnja tretje osi.

Še ena fronta Bratušek - Bertoncelj: proračun

Na ministrstvu za finance informacij, da že razmišljajo o alternativnih načrtih financiranja posameznih delov tretje razvojne osi, ne komentirajo. "Projekta drugi tir Divača-Koper in tretja razvojna os sta prednostna projekta te koalicije in vlade, zato smo predlagali poroštvo za oba projekta. Pri potrditvi zakona ne pričakujemo zapletov," pa menijo na ministrstvu za infrastrukturo, ki je predlog v koalicijsko usklajevanje dalo pred desetimi dnevi.

Spor med resorjema časovno sovpada z razpravami o proračunu za leti 2020 in 2021. Med bolj nezadovoljnimi z razrezom so tudi na ministrstvu za infrastrukturo, ki lahko prihodnje leto računa na 860 milijonov evrov sredstev (16 milijonov evrov več kot letos), a že v letu 2021 le na dobrih 794 milijonov evrov. Bertoncelj sicer prihaja iz Liste Marjana Šarca (LMŠ), Bratuškova pa je predsednica najmanjše stranke vladne koalicije.

Alenka Bratušek
Alenka Bratušek
STA
Medtem na terenu aktivnosti tečejo s polno paro. Dars se že pospešeno pripravlja na gradnjo odseka Velenje-Slovenj Gradec. Odkupil je že 30 odstotkov zemljišč in enajst objektov, hkrati pa izvaja tudi geološke, geomehanske in hidrogeološke raziskave na območju predorov. Kmalu naj bi objavil tudi razpis za prva gradbena dela na trasi hitre ceste, in sicer na območju priključka Gaberke.

Prebivalce Velenja, Šmartnega ob Paki, Polzele in Braslovč pa je Dars v teh dneh obvestil, da je začel voditi postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja na trasi Šentrupert-Velenje jug. To je storil po odločitvi ustavnega sodišča, da je sprejeta uredba o državnem prostorskem načrtu za to cesto skladna z ustavo. Dars je lastnike zemljišč prosil, naj pogodbenim izvajalcem izdajo soglasja za raziskave ter na ta način omogočijo pravočasno in pravilno pridobitev podatkov, pomembnih za projektiranje.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net