Številke ne lažejo: kako se borimo proti koronavirusu

Kako uspešna je Slovenija v boju proti koronavirusu?

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
četrtek, 12. 3. 2020, 05:55


RTS35L87
Južna Koreja je do ponedeljka testirala že 210.000 ljudi.
Reuters

Izbruh koronavirusa COVID-19 je v zadnjih tednih razkril učinkovitost delovanja posameznih držav. Že zdaj jih je mogoče razdeliti med tiste, ki so izbruh uspešno zajezile, in druge, ki imajo s tem ogromne težave. Med prve sodijo Južna Koreja, Tajvan, Kitajska in Singapur, med druge pa najbolj izrazito Italija, Iran in vse bolj očitno tudi ZDA.

Kriterijev uspešnosti je več. Eden ključnih je število opravljenih testiranj. V boju proti COVID-19 so najuspešnejše države, ki so testirale največji delež prebivalstva. Rekorder je Južna Koreja. Do ponedeljka je testirala že 210.000 ljudi. To je več kot vse največje države sveta skupaj z izjemo Kitajske. V 51-milijonski državi so tako do včeraj do 14. ure zabeležili dobrih 7.700 primerov, od tega 80 smrtnih. 

Druga skrajnost je Italija. V državi, ki ima 60 milijonov prebivalcev, torej le devet milijonov več kot Južna Koreja, so do ponedeljka uspeli opraviti slabih 60.000 testov. Italijani so pospešeno začeli testirati ljudi šele v drugi polovici februarja, ko so nad izbruhom izgubili nadzor. Pred tem so v dobrih treh tednih od pojava COVID-19 uspeli testirati le dobrih 9000 ljudi. 

/
/
Profimedia

V Sloveniji testirali trikrat bolj kot v Italiji

Kje je tu Slovenija? Po teh podatkih se je izbruha COVID-19 lotila resneje kot Italija. Do včeraj do 14. ure je bilo v Sloveniji testiranih 2270 ljudi, kar je približno 1135 na milijon prebivalcev. Za primerjavo: še do 2. marca, več kot mesec dni po prvem pojavu COVID-2 v Italiji, so tam v povprečju testirali trikrat manj ljudi (23.345 ali 386 na milijon prebivalcev).

V Sloveniji so zdravstvene institucije potencialno okužene začele testirati že pred prvo uradno ugotovljeno okužbo. V dneh po izbruhu so dnevno opravile od dvesto do petsto testov. Če primerjamo številke testiranj v prvem tednu po pojavu COVID-19 v obeh državah, je Slovenija krepko pred Italijo. Po številu testov na milijon prebivalcev je boljša tudi od Avstrije in Švice, ki prav tako mejita na Italijo, a precej slabša od recimo Južne Koreje, Hongkonga ali Bahrajna. 

To bi lahko pojasnilo, zakaj je rast števila okuženih v prvem tednu v Sloveniji višja kot v Italiji – ker jih pri nas sproti odkrivamo, v Italiji pa jih niso. Premajhno število testiranj je verjetno eden od razlogov, zakaj je smrtnost zaradi COVID-19 v Italiji z dobrimi šestimi odstotki najvišja na svetu. Italija je sicer najstarejša družba v Evropi, zaradi česar je toliko bolj ranljiva ob izbruhu COVID-19. Skoraj 23 odstotkov ljudi je starejših od 65 let, kar je največ v EU.

V Italiji se je izbruh začel v eni od bolnišnic.
V Italiji se je izbruh začel v eni od bolnišnic.
Profimedia

Kakšne so razlike med Italijo in Slovenijo?

Prvo okužbo so v Italiji zabeležili 31. januarja. Še do 20. februarja so ob relativno majhnem številu testiranj skupaj beležili le tri primere. Sledil je izbruh v bolnišnici v Codognu, ki se je razširil v Lombardijo in Benečijo, zaradi česar so italijanske dežele uvedle prve omejitve življenja in gibanja. 

A bilo je prepozno. V prihodnjih desetih dneh je bilo v Italiji okuženih že 1700 ljudi ali 0,0028 odstotka prebivalstva. Na tej točki smo bili včeraj do 14. ure v Sloveniji, ko je bilo uradno okuženih 57 ljudi. To je približno enako deležu prebivalstva, ki je bil v Italiji potrjeno okužen 1. marca. 

Pri tem med Italijo in Slovenijo obstajajo pomembne razlike. V Italiji se je izbruh začel v eni od bolnišnic, v kateri je "pacient številka ena" prebil več dni zaradi suma pljučnice, že pred tem pa obiskal osebnega zdravnika. 

V Slovenijo je COVID-19 prišel iz Italije, zato ga je bilo vsaj v prvi fazi lažje zaznati. Zdravstvene institucije so pospešeno testirale ljudi, ki so po vrnitvi iz Italije kazale potencialne znake okužbe: vročino, kašelj ali težko dihanje. Prav tako so med njimi bolniki z akutno okužbo dihal, ki so bili v stiku z osebo, pri kateri je virus potrjen. Nabor testov so v zadnjih dneh razširile. 

Dostop do infekcijske klinike UKC Maribor.
Dostop do infekcijske klinike UKC Maribor.
STA

Prvi val je prišel s počitnic. Kaj sledi?

Težko je napovedovati, kaj sledi. COVID-19 so k nam prinesli Slovenci, ki so na poti domov leteli prek Benetk, ali počitnice pred tem izkoristili za dopust v Italiji. Trajanje inkubacijske dobe pri COVID-19 – ne več kot štirinajst dni  časovno sovpada z vrnitvijo zahodne Slovenije s šolskih počitnic. Enako recimo pri dveh, na novo odkritih primerih iz Murske Sobote, kjer so imeli šolske počitnice teden dni pozneje. 

To bi moralo pomeniti, da bo ob že omenjeni inkubacijski dobi najpozneje v naslednjih dneh dokončno jasno, koliko okužb je tako imenovanih primarnih, torej "uvoženih" iz Italije. Sledilo bo težje delo za pristojne: ugotavljanje tako imenovanih sekundarnih okužb, ki so se širile v Sloveniji. 

Tu bodo ključnega pomena ukrepi pristojnih, torej vlade, in preventivno ravnanje ljudi. Italiji je težko očitati, da se ni odzvala s primernimi ukrepi. Že 22. februarja so v najbolj ogroženih deželah začeli zapirati celotna območja, šole in druge institucije, uvedli kontrole ...

Aleš Šabeder, minister za zdravje
Aleš Šabeder, minister za zdravje
STA

Zakaj preventivni ukrepi?

Težava v Italiji je bila občasno sama izvedba teh ukrepov. Po prvotnem "tekmovanju" med zvezno vlado premiera Contija in šefi dežel, ki prihajajo iz vrst opozicijske Lige Mattea Salvinija, je le v dveh tednih vsa država pristala v karanteni. 

Preventivne ukrepe je bila prisiljena začeti izvajati tako rekoč sredi izbruha. Vsaj v dveh primerih so informacije o uvedbi karantene nekaj ur prej ušle v medije in javnost. To je sprožilo množične odhode ljudi in razširitev okužbe na druge dežele. Prav tako je zdaj na robu zmožnosti njen zdravstveni sistem. 

Tu pridemo do bistva. Vsi prebivalci Slovenije se moramo zavedati, da preventivni ukrepi niso namenjeni samim sebi, ampak preprečevanju "italijanskega scenarija": nenadzorovane razširitve, ki bi od znotraj načela zmogljivosti zdravstvenega sistema. Izbruh COVID-19 nas je že naučil, da so vsakdanja rutina ali nekatere stvari, na katere smo se v zadnjih letih navadili, hitro minljive. Celotne družbe morajo spremeniti navade in vsakdanja življenja.

V Sloveniji je na voljo 9100 bolniških postelj, od tega 258 na področju infektologije.
V Sloveniji je na voljo 9100 bolniških postelj, od tega 258 na področju infektologije.
STA

Imamo v Sloveniji dovolj postelj?

Številke so lahko varljive in dajejo lažni videz cone udobja. Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji na voljo 9100 bolniških postelj (trikrat več na prebivalca kot v Italiji), od tega 258 na področju infektologije. Če se številka okuženih podvoji, kar glede na rast v zadnjih dneh ni mogoče izključiti, se bo hitro približala številu postelj. Tu so še vprašanja respiratornih in drugih naprav, preobremenjenega osebja, ki je samo izpostavljeno okužbam, komunikacije med (samo)izoliranimi ljudmi in zdravstvenimi institucijami ... 

Tudi zato je treba prenehati z mantro, da je COVID-19 le običajna gripa, saj to ni. V Sloveniji je bilo leta 2018 okrog 2300 primerov gripe. Razlika je, da se COVID-19 širi hitreje in bolj nenadzorovano.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je včeraj razglasila pandemijo. V svetu je zaradi COVID-19 okuženih 118.000 ljudi, več kot 4000 pa jih je že umrlo. Slovenija od osamosvojitvene vojne verjetno še ni bila pred takšno preizkušnjo, zato je nihče ne sme izkoristiti za nabiranje političnih točk, širjenje lažnih novic ali druge interese. 

Zakaj je Tajvanu uspelo

Ko je ob prelomu leta na Kitajskem izbruhnil koronavirus, pozneje poimenovan COVID-19, se je prvi na udaru znašel Tajvan. Otok, le 130 kilometrov daleč od Kitajske, je z njo ekonomsko tesno povezan. Samo lani ga je obiskalo skoraj tri milijone Kitajcev.

Tri mesece pozneje je jasno, da je Tajvan v boju proti koronavirusu za zdaj več kot uspešen. Na otoku, na katerem živi več kot 23 milijonov ljudi, so do zdaj zabeležili le 45 primerov okužbe s COVID-19. To je daleč najmanj med velikimi državami Daljnega vzhoda.

Kaj je skrivnost uspeha? Od konca decembra, torej takoj po začetku izbruha, do danes je sprejela 124 ukrepov. Prepovedala je potovanja, omejila stike med ljudmi, predpisala visoke globe za kršitelje, razdelila maske in uvedla nadzore na letališčih. Tajvanski znanstveniki so iznašli hitri test na COVID-19, ki daje rezultat v 15 minutah. Medtem ko je Kitajska milijonska mesta spremenila v karantene, ki jih je nadzorovala z vojsko, je tajvanska vlada z ljudmi komunicirala prek digitalnih orodij. Ti so nato sami prek družbenih omrežij širili uporabne informacije.