Gre za 25 milijonov evrov vredno financiranje gradnje optičnega omrežja v Srbiji, ki danes deluje pod imenom Targo Telekom. Projekta se je lotilo slovensko podjetje Nuba v lasti ljubljanskih gostincev in nepremičninarjev Patrika Ceglarja in Rasta Tomažiča.
Medtem ko v Srbiji aktivno iščejo kupca za 1.350 kilometrov dolgo optično omrežje, so se v DUTB odločili za prodajo vseh terjatev do skupine Nuba.
Terjatev kupil ameriški sklad
Njihov kupec je ameriški finančni sklad York Global Management, eden od najbolj dejavnih kupcev velikih paketov slabih terjatev na slovenskem trgu.
Spomnimo, konec leta 2016 je od DUTB prevzel njene terjatve do DZS in Term Čatež, še pred tem pa je od različnih bank odkupil terjatve do holdingov Sava in Istrabenz.
V DUTB so potrdili prodajo terjatev do Nube, ki so jo začeli oktobra lani z objavo javnega razpisa za zbiranje zavezujočih ponudb. Sklad York je bil izbran kot najboljši ponudnik, z njim pa je bila 9. maja podpisana pogodba.
Koliko denarja so iztržili za terjatve, ne razkrivajo. "Glede na obstoječe stanje in z upoštevanjem vseh tveganj pa je ocena DUTB, da se s prodajo terjatev po dogovorjeni ceni maksimira poplačilo za DUTB," so pojasnili v družbi, ki jo vodi Imre Balogh.
Za prodajo so se sicer odločili tik pred tem, ko bo omrežje v Srbiji dobilo novega lastnika.
Omrežje bi kupil operater, ki ga vodi Slovenec
Čez manj kot mesec dni, 17. avgusta, bo v Beogradu javna dražba, na kateri bo optično omrežje naprodaj za izklicno ceno 20,5 milijona evrov.
Na njej bo po napovedih sogovornikov sodelovalo več ponudnikov, med njimi tudi operaterji, ki delujejo v regiji, in mednarodni finančni skladi, ki vlagajo v telekomunikacije.
Dražba po tej izklicni ceni je bila sprva predvidena za začetek tega meseca, vendar je bila prestavljena. To naj bi se zgodilo na prošnjo Vip mobile, tretjega največjega mobilnega operaterja v Srbiji, ki je želel v vmesnem času opraviti skrbni pregled omrežja.
Vip mobile, ki je del avstrijske skupine A1, se trenutno ukvarja z mobilno telefonijo, lastno optično omrežje pa bi mu omogočalo, da začne ponujati tudi fiksne storitve (internet in telefonija). Na omrežje bi sicer lahko priključili do 50 tisoč gospodinjstev.
Po zadnjih podatkih je na omrežje priključenih okoli 2.500 gospodinjstev, 150 malih in srednje velikih podjetij ter več kot ducat velikih podjetij.
V preteklosti se je sicer med interesenti za Targo Telekom in za njegovo omrežje omenjalo sklade, kot so KKR (lastnik skupine United Group), Mid Europa Partners in 7L Capital ter operaterje Deutsche Telekom, Telenor in Telekom Srbije.
Že tretja dražba
Kupnina od prodaje omrežja bo namenjena poplačilu upnikov.
Ob tem so v DUTB opozorili, da bo zdaj že tretja javna dražba (prva in druga sta bili neuspešni), tako da morebitni izkupiček ne bo šel zgolj v roke ločitvenega upnika, temveč v splošno stečajno maso.
Torej si ga bodo razdelili vsi upniki, med katerimi so drugi financerji projekta in dobavitelji. To je verjetno tudi eden od razlogov za prodajo 25-milijonske terjatve skladu York.
Nakazila stranki, ki je pomagala projektu
Visoki dolgovi izvirajo iz leta 2010, ko je slovensko podjetje pri takrat še zasebni Factor banka pod vodstvom Borisa Pesjaka najelo za 20 milijonov evrov posojil za izvedbo projekta v Srbiji.
Rasto Tomažič in Patrik Ceglar sta denar posodila naprej svoji srbski hčerinski družbi Targo Telekom, ta pa je z optiko pokrila osrednji del Beograda. Zgradili so tudi hrbtenično omrežje in povezali večja srbska mesta.
Leta 2012 je izbruhnila afera zaradi domnevno spornih nakazil srbski politiki. Pomemben del posojila se je namreč vrnil v Slovenijo, del pa je bil nakazan na račune podjetij na Cipru in Sejšelih. Od tam je 43 tisoč evrov končalo v donacijah Demokratske stranke, katere član je bil nekdanji minister Oliver Dulić, ki je Nubi brez razpisa podelil dovoljenje za gradnjo omrežja.
Dulić je bil sredi lanskega leta obsojen na tri leta in pol zaporne kazni.
Osebni stečaji in 45-milijonska tožba
V začetku leta 2015 so se tedanji vodilni v Factor banki odločili, da bodo vajeti v srbskem operaterju vzeli v svoje roke, ga poslovno prestrukturirali, odpisali del dolgov in ga nato z dobičkom prodali strateškemu partnerju.
Tomažič in Ceglar sta sicer na zahtevo Factor banke končala v osebnem stečaju. Na to sta se odzvala s tožbo, v kateri nekdanji upravi podržavljene banke očitata poskus ekonomskega umora in od nje terjata 45 milijonov evrov odškodnine.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
