Na okrožnem sodišču v Mariboru so danes v sojenju zaradi spornega prevzema hrvaške Luke Zadar obdolženim izrekli oprostilno sodbo. Gre za posel, ki so ga pred 13 leti prikrito izpeljali posamezniki blizu Nadškofije Maribor, zgodba pa je prerasla v korupcijsko afero. Posel so financirale slovenske državne banke, ki so utrpele več kot 17 milijonov evrov izgube.
Zaradi podpisovanja domnevno škodljivih posojilnih pogodb so se zagovarjali:
- Ljubo Peče, nekdanji predsednik uprave holdinga Zvon Dva in arhitekt posla na Hrvaškem, danes znani mariborski odvetnik,
- Franc Ješovnik, ki je Pečeta nasledil na čelu Zvona Dva. Kasneje so davčni inšpektorji pri njem odkrili večje količine nepojasnjene gotovine in serijske nakupe nepremičnin,
- Simon Zdolšek, nekdanji predsednik uprave holdinga Zvon Ena,
- Mateja Vidnar Stiplošek, članica uprave holdinga Zvon Ena.
Na tožilstvu so za Pečeta kot prvoobtoženega zahtevali najdaljšo, kar petletno zaporno kazen. Za predsednika uprav zvonov, Simona Zdolška in Franca Ješovnika, so terjali tri leta zapora, za Matejo Vidnar Stiplošek pa dve leti.
Sodnica Danila Dobčnik Šošterič jim je izrekla oprostilno sodbo. Odločitev je utemeljila z besedami, da v procesu ni bilo dokazano, da so obtoženi ob sklenitvi posla vedeli, da družba, prek katere so izpeljali nakup Luke Zadar, ne bo vrnila posojila. Obramba je vztrajala, da je do stečaja vseh z Nadškofijo Maribor povezanih podjetij in s tem propada posla prišlo zaradi globalne finančne krize.
Milijoni končali v Zadru
Začetek zgodbe o Zvonovih in Luki Zadar sega v leto 2007, ko je eno od večjih hrvaških pristanišč končalo v rokah lokalnih veljakov. Za večinsko lastništvo so odšteli visokih 17 milijonov evrov, že takrat pa se je ugibalo o mnogo večjih igralcih v ozadju posla, ki naj bi imeli z Luko Zadar velike načrte.
Dve leti pozneje je v hrvaški javnosti odjeknila novica, da se v ozadju v resnici skrivajo vplivneži iz kroga Nadškofije Maribor. Kot se je izkazalo, je denar za nakup Luke Zadar prišel iz finančnih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, ki sta v istem obdobju vlagala v več nepremičninskih projektov na hrvaški Obali.
Toda prevzem Luke Zadar je kmalu prerasel v korupcijsko afero. Ko je cerkveno poslovno omrežje zašlo v finančne težave in bankrotiralo, je zadarsko pristanišče v vprašljivih okoliščinah in za majhno kupnino končalo v rokah podjetij nabiralnikov in ljudi z vprašljivo preteklostjo. V pisarni odvetnika Ljuba Pečeta so leta 2013 podpisali prodajno pogodbo, po kateri je delnice Luke Zadar za šest evrov kupilo podjetje mariborskega taksista Danijela Robnika.
Preberite še:
Kako je na hrvaški obali izginilo 17 cerkvenih milijonov
Medtem ko sporni posel na Hrvaškem dobiva sodni epilog, je že jasno, da so slovenske banke, ki so ga financirale, ostale brez posojenih 17 milijonov evrov. Ni jim namreč uspelo zaseči delnic Luke Zadar, saj je ta dobila novega lastnika s Kitajske. Tudi tožbe, izvršbe in zahteve za zaseg premoženja, ki so jih stečajni upravitelji vlagali proti odgovornim v Sloveniji in na Hrvaškem za povrnitev nastale škode, niso dale praktično nobenih rezultatov.
Denar iz NLB neznano kam
Propadli prevzem Luke Zadar je le eden od več deset milijonov evrov vrednih poslov, ki so jih izpeljali posamezniki blizu Nadškofije Maribor.
Vzorec je bil povsod enak. Posle so izpeljali v tajnosti s pomočjo podjetij poštnih nabiralnikov, ki so bili v lasti uslužbencev nadškofije ali vplivnih poslovnežev. Financirala sta jih cerkvena finančna holdinga, ki sta si denar pred tem izposodila od Nove Ljubljanske banke (NLB) in drugih bank v lasti države. Teh posojil pa nikoli nista vrnila.
Med naložbami so bile:
- 117-milijonsko financiranje projekta postavitve alternativnega telekomunikacijskega operaterja T-2,
- neuspešni poskus prevzema našega največjega naftnega trgovca Petrol,
- naložbe v Argentini, kjer so kupili družbo Sadowa, ki je upravljala enega od terminalov pristanišča blizu Buenos Airesa, in tovarno za predelavo mesa Elevadores.
- prodaja papirnice Goričane, ki je financirala večmilijonsko obnovo istoimenskega dvorca, nesojene rezidence slovenskega kardinala Franca Rodeta.
- financiranje milijonskega nakupa renesančne graščine na Slovaškem.
Pri večini teh propadlih projektov so sodelovali zunanji partnerji, ki so se iz njih pravočasno umaknili. Tako do zdaj nihče od njih ni odgovarjal za morebitne nepravilnosti.
Za zvonovi ostalo pogorišče
O razsežnostih propada cerkvenih finančnih holdingov pričajo naslednji podatki:
- Deset slovenskih bank (NLB, Nova KBM, Abanka …) je samo holdingoma Zvon Ena in Zvon Dva posodilo okoli 376 milijonov evrov. Vseh dolgov je bilo medtem za več kot pol milijarde evrov. Tudi zato je bilo potrebnoreševanje bank z davkoplačevalskimi milijardami.
- Premoženja v stečajnih masah je bilo za manj kot polovico tega. Po prvih podatkih je bilo ocenjeno na skupno okoli 210 milijonov evrov. V kolikšni meri bodo poplačani upniki, bo dokončno znano po koncu stečajnih postopkov. Banke so verjetno edine, ki bodo deležne večjega poplačila.
- V negotovosti se je znašlo na tisoče zaposlenih v družbah Helios, Steklarna Rogaška, Cetis, Tovarna olja Gea, Letrika, Mladinska knjiga Založba ... Zaradi financiranja cerkvenih poslov so imeli visoke izgube, pomembni lastniški deleži v teh družbah pa so se znašli v stečajnih masah, zato so dobili nove lastnike.
- Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding sta imela poleg mariborske nadškofije več deset tisoč malih delničarjev, večino še iz časov certifikatske privatizacije, ki so zaradi stečaja ostali brez vsega.
