Pri Hanu delijo 44 mio za "digitalno preobrazbo". Tudi Melaminu, Lahu, Petriču ...

Kdo so zmagovalci mega razpisa, na katerem je ministrstvo za gospodarstvo podjetjem razdelilo 44 milijonov evrov za sofinanciranje digitalne preobrazbe?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
sreda, 8. 11. 2023, 05:55


MATJAŽ HAN
Na ministrstvu pod vodstvom Matjaža Hana (na fotografiji) bodo razdelili 44 milijonov evrov.
Saso Radej/M24

Maja 2022 je v Kočevju prišlo do najhujše industrijske nesreče v zgodovini Slovenije. V eksploziji v kemični tovarni Melamin je umrlo sedem ljudi. Sledila je preiskava, po kateri je policija v začetku letošnjega leta kazensko ovadila štiri fizične osebe in podjetje. Začelo se je tudi iskanje nove lokacije za tovarno, ki je v Kočevju ne želijo več videti v mestu.

Toda zdaj bo Melaminu pomagala država. Podjetje je namreč med največjimi zmagovalci razpisa, s katerim bo ministrstvo za gospodarstvo skupaj razdelilo skoraj 44 milijonov evrov evropskega denarja za sofinanciranje digitalne preobrazbe gospodarstva.

V Melaminu bodo prejeli slab milijon evrov. To je enako polovici čistega dobička, ki so ga v podjetju pred nesrečo načrtovali za leto 2022. Na ministrstvu so razpis za denar iz načrta za okrevanje odpornost objavili marca 2022, mesec dni pred parlamentarnimi volitvami. Takrat je resor še vodil Zdravko Počivalšek, ki ga je nasledil Matjaž Han. Skupaj so prejeli 58 vlog, izbrali pa so jih 23.

Kdo vse bo torej dobil denar? In kdo ga ni?

Pred letom dni in pol je v Kočevju prišlo do najhujše delovne nesreče v zgodovini Slovenije.
Pred letom dni in pol je v Kočevju prišlo do najhujše delovne nesreče v zgodovini Slovenije.
Sašo Švigelj / M24

Milijon evrov za Melamin

Kot je razvidno iz seznama, bo denar prejelo 23 konzorcijev. V enem od njih, ki ga vodi Riko v lasti Janeza Škrabca, sodeluje tudi Melamin. Od ministrstva bo za projekt digitalne preobrazbe verige vrednosti v Riku prejel 2,1 milijona evrov, od tega največ Melamin, ki "bo sodeloval pri razvoju in implementaciji rešitev v okviru Industrije 4.0".

Po nesreči so v Melaminu upali, da bodo od Evropske komisije prejeli pomoč za sanacijo. A to se ne bo zgodilo, ker je ministrstvo prijavo umaknilo. Lani poleti je sicer Melaminu izplačalo 245.000 evrov za naložbe v raziskave in razvoj, nato še 64.500 evrov za pospeševanje tehnološkega razvoja. Približno toliko, okrog 300.000 evrov, je podjetje po javno dostopnih podatkih po nesreči namenilo za izplačilo odškodnin.

Med posamičnimi prejemniki bo največ denarja (1,3 milijona evrov) dobil T-2, ki je v lasti Jurija Krča, in to za projekt razvoja naslednje generacije platforme pametna mesta za digitalno preobrazbo mestnih storitev. Še tri podjetja (Iskra Mehanizmi, Talum in ETI Elektroelement iz Zagorja) bodo prejela po več kot milijon evrov. Med nosilci zmagovitih konzorcijev so tudi Luka Koper, Petrol, Elektro Slovenije (Eles), Elektro Ljubljana in Elektro Primorska, v katerih je večinski oziroma največji lastnik država.

Melamin je del konzorcija, ki ga vodi Riko Janeza Škrabca (na fotografiji).
Melamin je del konzorcija, ki ga vodi Riko Janeza Škrabca (na fotografiji).
Bobo

Dobrih 568.000 evrov bo ministrstvo plačalo Tovarni akumulatorskih baterij (TAB) iz Mežice in to za projekt digitalne strategije podjetja, pri katerem bo skoraj dvakrat toliko dobilo še šest ostalih sodelujočih v konzorciju. Mežiška tovarna je utrpela ogromno škodo v avgustovskih poplavah. Do letos so si sicer lastniki TAB, med katerimi je med fizičnimi osebami največji predsednik upravnega odbora Bogomir Auprih, vsako leto razdelili okrog 10 milijonov evrov dividend.

Dvojna zmaga Kolektorja

Dvojna zmaga je na razpisu uspela skupini Kolektor, v kateri ima glavno besedo direktor podjetja FMR Stojan Petrič. Pet Kolektorjevih podjetij, združenih v konzorcij s holdingom Domel iz Železnikov, bo za projekt Digitalni skok skupaj prejelo 830.000 evrov. Še dodatnih 595.000 evrov bo prejela časopisna hiša Delo, ki je vodilna v projektu Delo Print2Digital.

Steklarna Hrastnik, ki jo prek Švice lastniško obvladuje privatizacijski mogotec Igor Lah, bo prejela 518.000 evrov za celovito digitalno transformacijo v steklarski industriji. Član njenega konzorcija je tudi podjetje Solvera Lynx, ki je v lasti Otmarja Zorna, enega najvplivnejših imen na domači gospodarski sceni. Med gradbinci je bil na razpisu najuspešnejši Ivan Cajzek, lastnik družbe GIC Gradnje, ki bo prejela 664.000 evrov za svoj del projekta Gradbeništvo 4.0.

Eden od zmagovalcev razpisa je Kolektor Stojana Petriča.
Eden od zmagovalcev razpisa je Kolektor Stojana Petriča.
Primož Lavre

Dober posel je uspel tudi nekaterim IT podjetjem, ki v konzorcijih sodelujejo kot podizvajalci. Iz seznama je razvidno, da jih bo 15 delalo na vsaj dveh projektih.

Podjetje Troia, ki v zadnjih letih dobiva velike posle z javnimi naročniki, med katerimi prevladujejo elektrodistribucijska podjetja, tako sodeluje v konzorcijih, ki jih vodijo Eles, Elektro Ljubljana in TAB. Skupaj bo prejelo 1,2 milijona evrov. Pri treh projektih sodelujeta tudi podjetji Špica International in Logix. Prvo bo delalo s Petrolom, Luko Koper in Kolektorjem, drugo pa s Steklarno Hrastnik, Impolom 2000 in Elektrom Primorska.

Brez denarja ostala tudi poplavljena podjetja

Medtem so praznih rok ostala tudi nekatera podjetja, ki so jih prizadela poplave. V BSH Hišnih aparatih Nazarje, ki ga vodi nekdanji predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Boštjan Gorjup, so bili neuspešni s skoraj 900.000 evrov vrednim projektom digitalne preobrazbe podjetja. Njegove proizvodne hale je med poplavami zalila voda, ki je v višino dosegla skoraj dva metra. Prvi dve liniji za proizvodnjo so v BSH zagnali septembra.

Družba BSH Hišni aparati, ki jo vodi Boštjan Gorjup (na fotografiji), je ostala brez denarja.
Družba BSH Hišni aparati, ki jo vodi Boštjan Gorjup (na fotografiji), je ostala brez denarja.
Sašo Švigelj

Enako se je zgodilo tudi s prijavo družbe Thermana iz Laškega, ki se je prijavila z 528.500 evrov vrednim projektom Eko Reporter Vodomček. Brez denarja je ostalo tudi podjetje Podkrižnik iz Ljubnega ob Savinji. To je za digitalizacijo podpornih procesov proizvodnje in prodaje želelo od ministrstva dobiti slabih 300.000 evrov.

Brez denarja ministrstva so ostale tudi nekatere največje domače industrijske skupine (Unior, Štore Steel, LTH Castings in Gorenje), Lek, Helios, Jub, Pošta Slovenije, Telekom Slovenije, Zavarovalnica Triglav, Iskratel, Gostol Gopan, Gen-I, Mlinotest, BTC ... Neuspešna je bila tudi družba Studio Moderna, ki je medtem že končala v stečaju, njegov ustanovitelj Sandi Češko pa je dejavnost prenesel na novo podjetje. Za razpisni denar se je potegoval s skoraj milijon evrov vrednim projektom digitalne odličnosti Studia Moderna za vrhunsko izkušnjo kupca in zaposlenih.