Do državnozborskih volitev še:

"Novinarji necenzurirano.si tarča kampanje blatenja"

Spletna platforma Sveta Evrope je danes objavila sporočilo treh mednarodnih novinarskih organizacij o pritiskih na necenzurirano.si.

Avtor: Uredništvo
sreda, 30. 9. 2020, 14:25


10_002_resize
Rok Snežič, svetovalec Janeza Janše za davke, je proti novinarjem necenzurirano.si vložil že 39 tožb.
necenzurirano.si

Tri mednarodne novinarske organizacije so danes spletno platformo Sveta Evrope za zaščito novinarjev obvestile o 39 tožbah, ki jih je proti trem novinarjem necenzurirano.si vložil Rok Snežič, svetovalec predsednika vlade Janeza Janše za davke. 

"Primožu Cirmanu, Vesni Vuković in Tomažu Modicu grozi trinajst zasebnih kazenskih pregonov zaradi suma razžalitve in žaljivih obdolžitev v seriji novinarskih prispevkov o Snežičevih poslih in povezavah do 450.000 evrov vrednega posojila, ki ga je Slovenska demokratska stranka (SDS) leta 2017 najela v Bosni in Hercegovini. Slovenska zakonodaja za žaljivo obdolžitev predpisuje denarno kazen ali do leto dni zapora," piše v sporočilu, ki so ga objavile organizacije Index on Censorship, European Centre for Press and Media Freedom (ECPMF) in International Press Institute (IPI). 

"Od marca 2020, ko je Janševa vlada prevzela oblast, je Snežič vložitev tožb večkrat napovedal v medijih, povezanih s SDS, njegovimi družinskimi člani in madžarskimi podjetji, ki so povezani z Viktorjem Orbanom," so poudarile tri mednarodne organizacije. Posebej so opozorile, da so bili novinarji necenzurirano.si v zadnjih mesecih tarča kampanje blatenja. 

Pri tem so izpostavili naslednje primere:

-        26. septembra je državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič na družbenem omrežju Twitter pozval k preiskavi portala necenzurirano.si.

-        dan prej je predsednik vlade Janez Janša na Twitterju delil sporočilo enega od članov SDS, ki je k članku Nova24TV o tožbah proti novinarjem pripisal besedo "panika!"

-         avgusta je Snežič v intervjuju za Škandal24.si obtožil novinarje, da "goljufajo davkoplačevalce", novinarki Vesni Vuković pa posebej namenil več seksističnih opazk in lažnih obtožb. 

Spletna platforma Sveta Evrope je sicer namenjena prijavam pritiskov na novinarje in medijsko svobodo. V večini primerov se nanje odzovejo tudi vlade. Janševa vlada je to v tem mandatu storila dvakrat. Aprila je na platformi objavila depešo ministrstva za zunanje zadeve o "komunističnih medijih" v Sloveniji. Štiri mesece pozneje je tja poslala še pet strani dolgo Janševo basen o "vojni z mediji", v kateri predsednik vlade piše o medijskem monopolu kot "znaku nevarnosti, o katerih uči zgodovina totalitarnih režimov". K temu dokumentu je vlada priložila še daljše pojasnilo.

V uredništvu necenzurirano.si v seriji Snežičevih tožb in spremljajočem zmerjanju vidimo novo obliko pritiska na naše delo, s katero se nas želi v finančnem in časovnem smislu izčrpati, načeti našo kredibilnost v očeh javnosti in pokazati, kaj se lahko zgodi z novinarji in mediji, ki bi si drznil pisati o Snežičevih poslih in njegovih povezavah s SDS. Na žaljivke, zmerjanja in ostala blatenja se tudi v bodoče ne bomo javno odzivali, saj te največ povedo o tistih, ki jih izrekajo. Z našim novinarskim delom bomo nadaljevali, saj so informacije, ki smo jih razkrivali do zdaj, v največjem možnem interesu javnosti. 

Na platformi so opozorilo treh novinarskih organizacij o pritiskih na necenzurirano.si objavili med "ostalimi dokumenti, ki imajo velik vpliv na zmanjševanje medijske svobode". Že v petek pa se je na Snežičevo vlaganje tožb odzvalo Društvo novinarjev Slovenije (DNS), ki "z zaskrbljenostjo spremlja sistematično preganjanje novinarjev portala necenzurirano.si". Opozorili so, da je mogoče pravna sredstva zlorabiti za časovno, finančno in mentalno izčrpavanje novinarjev. "Še posebej so ranljivi manjši mediji in novinarske ekipe, ki nimajo kadrovskega in finančnega zaledja za spopad in obrambo svojih interesov," so zapisali v sporočilu. 

Janez Janša
Janez Janša
Twitter

"Sprožanje civilno- in kazenskopravnih postopkov zoper novinarje in medije je lahko upravičeno, lahko pa se zlorablja za zastraševanje ter finančno in administrativno izčrpavanje medijev. Pojav je razširjen po celem svetu in je dobil tudi svoje ime SLAPP (Strategic Lawsuit Against Public Participation v angl.). Gre za tožbe, ki so zlorabljene za utišanje in nadlegovanje kritikov, tako da jih prisilijo v izrabo virov finančnih in časovnih za obrambo pred neutemeljenimi tožbami," so zapisali v društvu. 

"Tisti, ki vlagajo SLAPP tožbe, na sodišče ne odhajajo po pravico. Takšne tožbe so namenjene ustrahovanju tistih, ki se ne strinjajo z njihovimi dejanji. Tožbe so učinkovite, saj lahko medij za obrambo pred neutemeljeno tožbo porabi leta in tisoče evrov. Da bi se tarče zlorabe sodnih postopkov za utišanje novinarjev in drugih kritikov, ki v javnem interesu opozarjajo na nepravilnosti, izognile preganjanju, se pogosto samocenzurirajo, ne odpirajo več določenih tem ali ne poročajo o določenih akterjih in tako je namen zastraševalcev dosežen. Zloraba pravnih sredstev je grožnja svobodi izražanja, zato sodišče pozivamo, da skrbno prouči vložene tožbe in neutemeljen pregon zavrže," so dodali.

Evropska komisija: pri grožnjah novinarjev manjka odziv pravosodja

Da je blatenje novinarjev v Sloveniji resen problem, je v danes objavljenem letnem poročilu o vladavini prava ugotovila tudi evropska komisija. "Poleg pravdnih postopkov z zastraševalnim učinkom je razlog za zaskrbljenost tudi spletno nadlegovanje novinarjev in grožnje novinarjem, pri čemer manjka odziv kazenskega pravosodja," piše v poglavju o Sloveniji. Opozorili so, da v naši državi ni pravil, ki bi preprečevala navzkrižje interesov v medijskem sektorju, na primer med političnimi strankami in lastniki medijev.