Vlada Janeza Janša je po policiji, vojski in Obveščevalno-varnostni službi (OVS) prevzela nadzor še nad zadnjo ključno represivno institucijo v državi – Slovensko varnostno-obveščevalno agencijo (Sova). Za njenega direktorja je včeraj imenovala Janeza Stuška, odvetnika iz Celja, specializiranega za pravo informacijske tehnologije in medijsko pravo.
Čeprav Stušek v širši slovenski javnosti ni pretirano znan, gre za osebo, ki sodi v ozek krog zaupnikov predsednika vlade. Janši je pomagal že v zadevi Patria, javno pa ga je branil pred tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora, ki jo je vložilo specializirano državno tožilstvo. V zadnjih letih je bil Stušek tesno povezan z nekaterimi Janševimi dolgoletnimi sodelavci, najbolj z Borutom Petkom in Darkom Njavrom. Kot odvetnik je zastopal interese nekaterih tujih družb, ki imajo v Sloveniji velike načrte.
Stušek ni bil prva izbira
Da bo Sova ena od prvih Janševih tarč, je bilo jasno že ves čas vlade Marjana Šarca. SDS je zdaj že nekdanjega direktorja Sove Rajka Kozmelja rušila prek afere z zaposlitvijo Šarčeve prijateljice na Sovi. Pri tem je imel ključno vlogo poslanec SDS Žan Mahnič, danes državni sekretar za nacionalno varnost v Janševem kabinetu.
Prvo sejo vlade, na kateri so bili razrešeni vrhovi policije, vojske in OVS, je Kozmelj "preživel" le, ker do takrat Janša še ni našel njegovega naslednika. Toda že od prvega dne nove vlade je bil na hladnem. Ko ga po izbruhu epidemije Covid-19 ni povabil na razširjeno sejo sveta za nacionalno varnost, je Kozmelj zaradi "znakov očitnega nezaupanja" nepreklicno odstopil.
Po naših informacijah je že v vmesnem času Janševo ponudbo za vodenje Sove zavrnilo več kandidatov. Med njimi tudi Anton Rupnik, nekdanji direktor Sove v času prve Janševe vlade, ki je bil nekaj časa sekretar zdaj že nekdanjega kriznega štaba za boj proti Covid-19. Kocka je nato padla na Janeza Stuška, ki je postal štirinajsti direktor Sove po njenem preoblikovanju iz Varnostno-informativne službe (VIS) v samostojno službo v okviru vlade leta 1993.
Patria, Borut Petek, madžarski MOL ...
Kariero Janeza Stuška, prvega odvetnika na čelu Sove, je mogoče razdeliti na dva dela. Kot kemijski tehnik se je zaposlil v vojaški policiji, nato pa je ob delu diplomiral na Fakulteti za varnostne vede (FVV) in pozneje še na mariborski pravni fakulteti.
Na FVV je bil asistent Gorana Klemenčiča, poznejšega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Nato se je zaposlil v odvetniški pisarni Nine Zidar Klemenčič, ki je pred letom 2013 zastopala Janšo.
Takrat je po naših informacijah delal na zadevi Patria, v kateri je Janšo pozneje branil Franci Matoz. Na sodišču je zastopal tudi Boruta Petka, nekdanjega tajnika v Janševem kabinetu, v tožbi proti nekdanjemu poslancu stranke Zares Tadeju Slapniku. Ta je Petka v eni od izjav primerjal z Mladenom Barišićem, blagajnikom stranke HDZ in tesnim sodelavcem nekdanjega hrvaškega predsednika vlade Iva Sanaderja.
Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič je leta 2012, ko je vlado vodil Janša, v Sloveniji odpirala vrata tudi madžarski energetski družbi MOL, ki se že nekaj let zanima za Petrol. Tudi na tem projektu naj bi delal Stušek. V istem obdobju je sicer Janša obiskal Moskvo. Takrat je prav iz njegovega kabineta po naših informacijah na mizo Rusov prišel predlog, da bi se skupaj s podpisom končnega dogovora o plinovodu Južni tok odprli tudi pogovori o prodaji Petrola.
Tožbo proti Janši označil za „absurd“
Vse to velja izpostaviti, saj je ena od najpomembnejših nalog Sove ščitenje gospodarskih interesov države.
Po razhodu med Janšo in Nino Zidar Klemenčič je Stušku padla sekira v med. Leta 2014 je ustanovil lastno odvetniško pisarno in prevzel njene posle iz omrežja SDS. Tako je zastopal Vinka Vasleta, kolumnista tednika Demokracija, v tožbi proti nekdanjemu pripadniku specialne brigade Moris Mitji Kunstlju, ki je na svojem blogu razkrival zakulisje dogajanj iz devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Leta 2017 je Stušek ostro nastopil proti specializiranemu državnemu tožilstvu, ki je proti Janši vložilo tožbo za odvzem 400.000 evrov nepojasnjenega premoženja. Zatrdil je, da je rok za to potekel že dve leti nazaj in navedbe tožilstva označil za absurdne.
Na sodišču je branil tudi Dejana Orniga, ki je bil obtožen napada na informacijski sistem, ponarejanja listin in neupravičenega zvočnega snemanja. Ornig je zatrjeval, da je v Facebook profile, elektronsko pošto in ostalo komunikacijo več kot tristotih oseb vdiral kot informator policije. To naj bi postal leta 2012 v času druge Janševe vlade, ko je ministrstvo za notranje zadeve vodil Vinko Gorenak. Pozneje se je Ornig zaposlil na Nova24TV, strankarski televiziji SDS.
Zastopal tudi Miodraga Kostića
S posamezniki iz Janševega kroga je Stušek v tem času po zatrjevanju naših virov spletel tesne vezi. V zadnjem času naj bi ga videvali z Darkom Njavrom, še enim nekdanjim pripadnikom Morisa, ki je zaposlen na Slovenskih železnicah (SŽ). Ostal naj bi v stikih z Borutom Petkom. Od zadeve Patria sodeluje tudi s Klemnom Jakličem, ki je danes ustavni sodnik.
Pred leti so krožile informacije, da je Stušek v dobrih odnosih tudi z najbolj znanim slovenskim lobistom Francijem Zavrlom. Stušek je uspešno zastopal zasavsko gibanje Eko Krog v sodnem spopadu s trboveljskim Lafarge Cementom, za katerega je kot registrirani lobist delal Zavrl.
Njuna skupna točka je tudi Miodrag Kostić, srbski tajkun, ki ima v Sloveniji velike načrte na področju turizma, bančništva in nepremičnin. Stušek ga je zastopal pri vlaganju zahtev za popravke v medijih. Kot je znano, v Janševi vladi ministrstvo za gospodarstvo vodi Zdravko Počivalšek, glavni zagovornik državnega turističnega holdinga, ki je v diametralnem nasprotju s Kostićevimi interesi.
Tožbe proti medijem
Med odmevnejšimi strankami je Stušek zastopal še Hidrio, ki se je zapletla v hud spor s Kolektorjem, in njenim lastnikom Edvarda Svetlika. V tistem času so v medije prihajali dokumenti o domnevno spornih poslih Kolektorja v tujini.
Branil je nekdanjega člana senata KPK Roka Praprotnika, ki se je leta 2015 v poravnavi opravičil Zoran Jankoviću za nekatere izjave, in kirurga Janeza Zimmermana. Ta je izgubil tožbo proti RTV Slovenija, ki je poročala, da je pri številnih pacientih izvajal nepotrebne posege, brez dovoljenja pa je delal tudi v tujini.
Nanj sta se obrnila tudi zakonca Login, ki sta zaradi poročanja o njiju vlagala začasne odredbe in tožbe proti več medijem. Z Bojanom Požarjem, predsednikom zunajparlamentarne stranke, ki je na zadnjih volitvah dobila 0,88 odstotka glasov, je lani v njunem imenu sklenil poravnavo z obljubo, da ta o njej ne bo več poročal. Iza Login pa je v enem od svojih postopkov na sodišču razkrila, da jo je postopek proti enemu od medijev, ki ga je vodil Stušek, stal že več kot 60.000 evrov.
