"Odprite podjetje v BiH. 10% davek," piše na plakatih ob slovenskih avtocestah, s katerimi Rok Snežič, svetovalec predsednika vlade Janeza Janše, še vedno vabi slovenske podjetnike v tamkajšnji "davčni raj". Zdaj v Banjaluko, od koder je Snežič vrsto let vodil svoje posle, prihaja še ena oseba, ki ima neposredni dostop do Janše.
Tam bo namreč jutri in v četrtek na uradnem obisku Ivan Simič, vršilec dolžnosti direktorja finančne uprave (Furs). Srečal se bo z vodilnimi v davčni upravi Republike Srbske in Upravi za posredno obdavčitev, ki združuje nekdanje carinske uprave v BiH. "Namen obiska je krepitev sodelovanja z drugimi finančnimi upravami," so pojasnili na Fursu. Gre za Simičevo drugo službeno pot v tujino po tem, ko ga je vlada konec maja za pol leta imenovala na čelo Fursa. Pred tem je obiskal srbsko davčno upravo, ki jo je leta 2013 nekaj časa tudi vodil.
Preberite še:
Ko davčni dolžnik Igor Bavčar obišče Ivana Simiča na Fursu
"Najbližja davčna oaza v Evropi"
Toda Simičev obisk si pozornost javnosti zasluži zaradi več razlogov. Najprej zato, ker je Republika Srbska v zadnjih letih postala pomembno pribežališče slovenskih podjetnikov v težavah. Samo v Banjaluki imajo slovenski državljani v lasti že več kot dvesto slamnatih podjetij. Tja se je pred slovensko davčno oblastjo in drugimi upniki zateklo še najmanj 15 državljanov Slovenije, ki imajo visoke davčne dolgove, so v postopku osebnega stečaja in uradno brez premoženja, ali pa so njihova podjetja končala v stečaju.
Pomembno vlogo pri tem je imel prav Snežič, danes eden največjih Janševih zaupnikov, ki ima velik vpliv tudi na kadrovske in druge odločitve. V Republiko Srbsko namreč še vedno vabi podjetnike, ki želijo "davčno optimizirati" poslovanje, saj imajo v BiH le desetodstotni davek na dobiček, ničelno obdavčitev dividend, motornih vozil in plovil. Prav tako v BiH ne poznajo zakona o poreklu premoženja. Ker država ni podpisnica sporazuma Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ji ni treba razkrivati podatkov o bančnih transakcijah lastnikov računov v BiH. Prav tako je v BiH možno v evrih dvigovati neomejene količine gotovine, je mogoče prebrati na spletni strani Snežičevega podjetja.
"BiH je Sloveniji najbližja davčna oaza v Evropi, kar moje stranke na veliko izkoriščajo. Slovencev ne zanima tržišče BiH, ampak želijo le prihraniti čimveč svojega denarja. Raje bi ustanavljal podjetja v Sloveniji kot v BiH, toda ne morem lagati ljudem, da je to pametno, ker so davki previsoki. Sprašujem vas, zakaj bi neko slovensko podjetje plačalo 50 odstotkov davka, če lahko s pomočjo podjetja v BiH prihrani 90 odstotkov dobička?" je novinarju portala Capital.ba maja lani razlagal Snežič in se hvalil, da predsedniku vlade Janši svetuje na področju davkov. V istem času je sicer Simič, takrat še kot davčni svetovalec, javno predlagal davčno amnestijo za tiste, ki ne morejo dokazati izvora svojega denarja.
Bo tema obiska tudi Rok Snežič?
Koliko denarja imajo državljani Slovenije v BiH, na Fursu uradno ne vedo. Iz njihovih evidenc ni razvidno, koliko postopkov so že uvedli proti davčnim zavezancem, ki imajo podjetja v BiH, in ali so med njimi tudi takšna, ki so bila že v postopkih. Prav tako nimajo podatka o tem, koliko državljanov Slovenije je davčnih rezidentov v BIH in v katerih primerih je bila dodatno obračunana davčna obveznost zaradi transakcij oziroma izplačil v BiH. Priznavajo, da zadevo otežuje tudi dejstvo, da BiH še ni podpisnica določenih mednarodno uveljavljenih standardov. Po dosedanji praksi si Slovenija informacije z BiH izmenjuje le na zahtevo in ne spontano oziroma samodejno.
Preberite še:
Kaj razkrivajo podatki o telefonskih klicih Roka Snežiča
A Simič v Banjaluko prihaja v času, ko Snežiča tam že nekaj mesecev niso videli. Tik pred koncem lanskega leta so mu namreč oblasti v Sarajevu prepovedale vstop v BiH, saj da Snežič ogroža gospodarsko in nacionalno varnost države. Tamkajšnji pravosodni organi so v začetku marca sodelovali tudi v kriminalistični preiskavi domnevnega milijonskega pranja denarja, v kateri je glavni osumljenec Snežič. Zaslišali so več oseb, povezanih z njim, med drugim tudi Dijano Đuđić, pri kateri je SDS konec leta 2017, pol leta pred državnozborskimi volitvami, najela 450.000 evrov vredno posojilo.
Preiskovalci so po naših podatkih ugotovili, da je bil Snežič ključni človek v ozadju te finančne operacije. Šlo je za denar, ki je izviral iz kaznivih dejanj organiziranega kriminala, pranja denarja in utaje davkov. Đuđićeva ga je skušala v Sloveniji legalizirati tudi tako, da ga je posojala naprej. Iz dokumentov je razvidno, da je bila Đuđićeva v dneh pred podpisom pogodbe v rednih stikih s Snežičem. Skoraj vsak dan sta komunicirala po telefonu. Skupaj sta redno obiskovala Slovenijo in se vračala v Banja Luko, od koder je Snežič vodil glavnino svojih poslov. Snežič je Banjaluko obiskal še tik pred marčevsko policijsko preiskavo, zaradi česar so oblasti v BiH uvedle postopke notranjega nadzora v obmejni policiji.
Zakaj Simič ne gre v Sarajevo
Simič bo sicer obiskal le davčno upravo Republike Srbske, ne pa tudi Federacije BiH, ki ima sedež v Sarajevu. Na vprašanje, zakaj ne, na Fursu odgovarjajo, da se bo to predvidoma zgodilo oktobra. Davčno upravo Republike Srbske od leta 2019 vodi Goran Maričić, Na ta položaj je prišel iz vlade Republike Srbske, kjer je v obdobju Milorada Dodika prevzel vodenje skupnih služb.
Snežič je večkrat javno omenjal svoje dobre zveze pri Dodiku, zdaj članu predsedstva BiH. Poudarjal je tudi, da njegovo poslovanje koristi vsem. "Če ima podjetje 200 ali 300 tisoč evrov dobička, dobi Republika Srbska od ene moje stranke najmanj 20 ali 30 tisoč evrov. BiH se mi mora zahvaliti. Če ne bi bilo mene, bi šel ta denar na Kajmanske otoke," je govoril lani, ko je izrazil pričakovanje, da bi mu moral Dodik v zahvalo podeliti potni list.
Simič enako kot Snežič velja za osebo iz ozkega kroga Janševih zaupnikov. V času te vlade je postal vodja strateškega sveta predsednika vlade za debirokratizacijo, član nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH) iz kvote SDS in član skupine za pripravo paketov proti korona ukrepov. Oba sta bila v preteklosti velika kritika delovanja Fursa. Ko je Snežič leta 2014 od države zaradi napake davkarije pri obračunu DDV v poslih z jahtami, ki jih je preiskoval Nacionalni preiskovalni urad (NPU) dobil nazaj 214.000 evrov in 72.000 evrov zamudnih obresti, je Simič poudarjal, da gre za "dokaz, kako drago je lahko, če pristojni davke odmerjajo glede na ime davčnega zavezanca, ne pa po zakonu".
