Bojan Zalar, ki je 17 let vodil Psihiatrično kliniko Ljubljana, odhaja s položaja. Minuli četrtek namreč ni dobil podpore sveta zavoda za nov mandat. Po tem, ko so se člani sveta odločili, da bodo razpis za direktorja ponovili, pa je Zalar sporočil, da se nanj ne bo prijavil.
Gre za epilog burnega zakulisnega dogajanja v zadnjih dneh. Po naših informacijah je bil Zalar še v sredo, torej dan pred odločitvijo, prepričan, da mu nov mandat ne more uiti. Med petimi kandidati, ki so se prijavili, sta namreč pogoje izpolnjevala le dva: ob Zalarju še Blaž Pirnat, nekdanji pomočnik direktorja v Zdravstvenem domu Trbovlje.
Toda v urah pred sejo je prišlo do preobrata. Podporo je Zalarju dokončno odrekla ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Sodu naj bi dno izbila objava novice, da je psihiatrična klinika zoper portal N1, ki je poročal o sumih nasilja na Psihiatrični kliniki, vložila serijo tožb. Nato so na seji sveta zavoda ponovno imenovanje Zalarja blokirali trije člani, od tega dva predstavnika vlade.
Kaj vse se je dogajalo ob odločanju o novem Zalarjevem mandatu? Kdo vse je še oddal prijavo na razpisu za direktorja? In koliko je klinika po izbruhu očitkov o sumih nasilja plačala za odvetniške in PR storitve?
Preberite še:
Veliki brat na psihiatriji #kolumna
Sumi nasilja: naložili ukrepe, ki so bili za Zalarja trivialni
Zalarja že skoraj dve leti spremljajo očitki, da nikoli ni v zadostni meri razčistil očitkov o sumih nasilja na kliniki, ki jih je maja 2023 razkril portal N1. Kot je znano, je ministrstvo za zdavje opravilo sistemski nadzor klinike, ki ga je zaključilo konec septembra. V poročilu je navedlo, da so nekateri "zaposleni izvajali nasilje nad bolniki tako verbalno kot tudi fizično, za kar obstajajo tako dokumentirana gradiva kot tudi verodostojne priče".
Ministrstvo je kliniki v odločbi odredilo številne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. Med drugim tudi, naj na kliniki vzpostavijo mehanizme za kakovostno in varno zdravstveno obravnavo bolnikov. Rok za izvedbo teh ukrepov se je iztekel 25. januarja, po oceni ministrstva pa jih klinika do takrat še ni izvedla.
Zalar je trdil nasprotno. V začetku februarja je poudaril, da je klinika izpolnila vse ukrepe, a jih je obenem že kmalu zatem označil za trivialne. Oddal je prijavo na razpis za direktorja, a se je zapletlo na sami seji.
Kot smo izvedeli, so Zalarjevemu ponovnemu imenovanju nasprotovali trije od šestih članov, ki so bili prisotni na seji: Žiga Barbarič, Simon Zore in Borut Bogataj, ki v svetu predstavlja Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), torej javno zdravstveno blagajno.
Preberite še:
Nam bi dali slabše in dražje zdravstvo, sami pa bi si napolnili žepe
Prijavo oddal tudi svetovalec iz srbske vlade
Po naših informacijah so Zalarja podprli trije ostali člani sveta: predsednik Tomaž Subotič, ki za pojasnila od petka ni dosegljiv, Dragica Vrkič Kozlan in predstavnik zaposlenih Aljoša Lapanja. Ker predstavnice uporabnikov Nike Cigoj Kuzma ni bilo na seji, je to pomenilo, da Zalarju ni uspelo dobiti odločujočega glasu podpore.
A s tem zapletov ni bilo konec. Trojica članov, ki so nasprotovali Zalarju, si je namreč na položaju Zalarjevega naslednika želela videti Pirnata, a tudi on ni dobil zadostne podpore. Člani sveta so se zato odločili, da razpis ponovijo, kar Zalarju ni bilo pogodu.
V oči sicer bode podatek, da kar trije od petih kandidatov niso izpolnjevali razpisnih pogojev. Več virov nam je potrdilo, da je ena od teh prijav prišla iz Srbije.
Svojo kandidaturo za direktorja Psihiatrične klinike Ljubljana je namreč oddal Miloš Lukić, svetovalec na srbskem ministrstvu za zdravje. Tam je šest let vodil službo protokola, med referencami, ki jih sam izpostavlja v javno objavljenem življenjepisu, pa je tudi organizacija inavguracije Aleksandra Vučića po njegovi prvi izvolitvi predsednika Srbije leta 2017.
Preberite še:
Slovensko zdravstvo: javna dobrina ali vir dobička? #pismo
V enem letu 200 tisoč evrov za odvetnike
Zalar je po seji poudaril, da je Psihiatrična klinika vseh 17 let pod njegovim vodstvom poslovala pozitivno. V letu 2023 je imela psihiatrična klinika ob 42 milijonih evrov prihodkov kar 4,6 milijona evrov plusa. To je v veliki meri posledica dejstva, da ji je Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) s poračunom priznal dodatna sredstva.
Obenem je imela klinika le 37,4 milijona evrov odhodkov, kar je 1,5 milijona evrov manj od načrtov. Največ "prihrankov" so ustvarili pri stroških dela. V letu 2023 namreč niso realizirali novih zaposlitev, predvidenih v finančnem načrtu in delovnem programu. Načrtovali so 30 dodatnih zaposlitev, ki pa jih ni bilo.
Lani poslovanje ni bilo več tako rožnato. Klinika je ustvarila le še nekaj sto tisoč evrov presežka prihodkov nad odhodki. In to ob praktično enakem številu zaposlenih.
Istočasno so zaradi izbruha afere z očitki o nasilju šla v nebo plačila za odvetniške storitve in komuniciranje z javnostmi. Tako so že v letu 2023 za odvetnike porabili skoraj 200 tisoč evrov, kar je enkrat več od prvotnih načrtov. Samo "hišna" odvetniška pisarna Dobravc - Tatalovič & Kač jim je namreč v tistem letu izstavila za kar 157 tisoč evrov (brez DDV) računov. Največ, skoraj 40 tisoč evrov je od njih prejela v juliju 2023, torej takoj po izbruhu afere.
Serijsko najemali PR agencije
"Stroški storitev odvetnika se nanašajo predvsem na zastopanje v sodnih postopkih ter storitve pregleda medijskih objav in pripravo odzivov nanje, na pripravo eventualnih tožb. Zunanjemu izvajalcu odvetniških storitev smo plačali tudi storitve sodelovanja na internih izrednih strokovnih nadzorih, pripravo opominov pred odpovedjo delovnega razmerja in izrednih odpovedi zaposlenim," so na kliniki pojasnili v poročilu za leto 2023.
Tudi lani so na kliniki za odvetnike namenili 200 tisoč evrov. Od tega so 106 tisoč evrov plačali odvetniški pisarni Dobravc - Tatalovič & Kač.
Obrnili so se tudi na Odvetniško družbo Zidar Klemenčič, ki jo vodi Nina Zidar Klemenčič. Tej so v obdobju od julija do decembra lani plačali nekaj več kot 31 tisoč evrov. Po naših podatkih so ji prek evidenčnega naročila oddali posel "priprave načrta in organizacije korporativne varnosti". S spletne strani odvetniške družbe Zidar Klemenčič sicer ni razvidno, da bi se ukvarjala tudi s tem področjem.
Čez noč so se na psihiatrični kliniki povečali tudi stroški za piarovske agencije. Leta 2023, takoj po izbruhu afere z domnevnim nasiljem, so najeli agencijo Pristop Primoža Pusarja, ki so ji plačali okoli 10.600 evrov (brez DDV). Kmalu zatem so Pristop zamenjali z agencijo Taktik, s katero so sklenili 30 tisoč evrov vredno pogodbo, pri čemer je bilo plačil največ v začetku lanskega leta.
Lani pa so na kliniki spet zamenjali agencijo. Tokrat so se odločili za Kreativno bazo, ki je v lasti Mitje Čandra, bolj znanega kot direktorja in solastnika založbe Beletrina, in njegove soproge Maje Čepin Čander. S Kreativno bazo je psihiatrična klinika lani sklenila dve pogodbi, do zdaj pa so ji za storitve na področju "komuniciranja, zasnove komunikacijske platforme in izdaje publikacije" plačali 23.600 evrov (brez DDV).
