To je javna agencija za varstvo konkurence (AVK) ugotovila v postopku, v katerem je preiskovala kršitve zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in evropska pravila.
Kot so pojasnili na AVK, so se predstavniki družb Žito, Panvita, Mlinotest, Mlinopek in Mlin Korošec "6. julija 2020 sestali na neformalnem sestanku in se dogovorili ter si izmenjali informacije o odkupni ceni pšenice v letu 2020". Po sestanku so tudi "sprejeli cenike, v katerih so vsi določili enake odkupne cene za posamezne kakovostne razrede pšenice oziroma so določili odkupne cene, ki se med seboj razlikujejo zgolj minimalno".
Na domnevno kartelno dogovarjanje je leta 2020 opozoril že predsednik komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan. Kot je razkril, so se največji kupci pšenice na malici v Sebeborcih, vasi ob vznožju Goričkega,dogovorili o odkupnih cenah pšenice, zaradi česar so nato ostro protestirali kmetje. Ti namreč niso imeli izbire, komu od velikih jo prodati, saj so pri vsakem dobili praktično enako ceno. Žito, Panvita, Mlinotest, Mlinopek in Mlin Korošec naj bi pri določanju odkupnih cen usklajeno delovali najmanj do oktobra leta 2020.
Odločba, v kateri AVK ugotavlja kršitev zakona, še ni pravnomočna. Prej omenjene družbe imajo zoper njo pravico do sodnega varstva. To bodo skoraj zagotovo izkoristile. Ugotovitvam AVK so namreč ves čas postopka nasprotovale in zatrjevale, da s svojimi ravnanji niso kršile pravil varstva konkurence in da so očitki o omejevanju konkurence neutemeljeni.
Najvišja kazen, ki bi jim jo AVK lahko naložila, znaša deset odstotkov njihovega skupnega letnega prometa. Ta je v letu 2021 znašal nekaj več kot 200 milijonov evrov. V najslabšem primeru bi morali plačati 20 milijonov evrov kazni. Po naših informacijah naj bi bila bistveno nižja, kvečjemu nekaj milijonov evrov.
