Več kot hektar veliko zemljišče v naselju Beli Križ nad Portorožom, na katerem je privatizacijski mogotec Igor Lah načrtoval 25 milijonov evrov vredno gradnjo luksuznih vil s pogledom na Piranski zaliv, bo že v kratkem dobilo novega lastnika.
To bo po naših informacijah postalo podjetje Sončne vile, ki je v lasti Marka Lukića, lastnika proizvajalca montažnih hiš Lumar, in Gašparja Gašparja Mišiča, direktorja občinskega komunalnega podjetja Okolje Piran in enega najbolj znanih nepremičninarjev na Obali. Za zemljišče nad Portorožom bosta Lahovi nepremičninski družbi Ceeref odštela nekaj manj kot 5,7 milijona evrov (z DDV) ali okoli 450 evrov na kvadratni meter.
"Nakupa zemljišča ne morem komentirati, saj še ni zaključen. Računam pa, da se bo to zgodilo v roku meseca dni," nam je včeraj posel potrdil Gašpar Mišič. Pojasnil je, da so bila okrog zemljišča določena nerazčiščena vprašanja, ki so zdaj rešena. Na vprašanje, ali ga ne skrbijo rekordne cene gradbenega materiala in morebitni padec povpraševanja na nepremičninskem trgu, pa je odgovoril: "Na trgu je vedno kriza, vsak takšen posel je tvegan, ampak se ga ne bi lotili, če ne bi verjeli vanj," je dodal Gašpar Mišič, nekdanji politični zaupnik dolgoletnega koprskega župana Borisa Popoviča, ki je v času vlade Alenke Bratušek nekaj časa vodil Luko Koper. Neuspešno je kandidiral tudi za župana Mestne občine Koper.
Po dostopnih podatkih gre za enega od največjih, če ne celo za rekordni nepremičninski posel, ki je bil v zadnjih dveh letih sklenjen na Obali. Kljub temu bo Lah z njim ustvaril izgubo.
Preberite še:
Eden najbogatejših Slovencev se je med sojenjem preselil v davčno oazo
Za zemljišča plačali rekordni znesek
Družba Ceeref je do dobrih 12 tisoč kvadratnih metrov velikih parcel nad Portorožom prišla leta 2006, v zlatih časih gradbeništva. Prejšnja lastnica, občina Piran, jih je prodajala na dražbi, na kateri se je zanje potegovalo kar pet interesentov. Posledično je cena poletela v nebo. Namesto izklicne cene 3,4 milijona evrov je moral Lah plačati rekordnih 8,6 milijona evrov ali 706 evrov na kvadratni meter, torej tri milijone evrov več, kot bo zdaj dobil zanj.
Že takrat so lokalni nepremičninarji dvigali obrvi, saj bi morali kvadratni meter stanovanja ali hiše prodati za najmanj 5000 evrov, če bi hoteli, da se račun izide. Dvomi v to, ali bo novi lastnik s projektom ustvaril (dovolj) dobička, so se pozneje le še okrepili. Občinska uprava je namreč leta 2010 projektnemu podjetju Ceeref Beli Križ naložila še 3,4 milijona evrov komunalnega prispevka, ki ga je Lah po štirih letih sodnih bojev uspel znižati za več kot polovico – na 1,57 milijona evrov.
Po takratnih načrtih bi moralo na območju Belega Križa zrasti 12 vil z bazenom s skupno površino 3268 kvadratnih metrov in trije vila bloki s skupaj 24 stanovanji in 2751 kvadratnimi metri neto stanovanjske površine, pod njimi pa bi bila podzemna garaža. Celoten projekt je bil ocenjen na 25 milijonov evrov. To bi pomenilo, da bi kvadratni meter stanovanja stal približno 4000 evrov.
Preberite še:
Kaj bo Igor Lah prodal državi
Prodali tudi projekt v Karigadorju
Toda pri Lahu se v 16 letih nikoli niso lotili luksuzne gradnje nad Portorožom, zdaj pa bodo zemljišča raje z visoko izgubo prodali naprej. Podobno se bo zgodilo še z enim projektom, ki je obtičal v nepremičninskem portfelju skupine Ceeref. Novega lastnika bo namreč po naših informacijah dobil tudi načrtovani projekt gradnje enajstih apartmajskih hiš v Karigadorju, istrskem letovišču med Umagom in Novigradom.
Tega bodo za nekaj več kot 1,5 milijona evrov prodali podjetju SSI 12 iz Celja, ki se ukvarja z gradnjo objektov in ima tudi podružnico v Poreču. Njegova lastnika sta Lenart Sotošek in Bogdan Jančič, direktor pa Sergej Murgelj, nekdanji predsednik upravnega odbora družbe Adria Tehnika in svetovalec vodstva Palome, ki je v zadnjih letih že vodil več nepremičninskih projektov.
Nekaterih drugih večjih projektov pri Lahu niso prodali, ampak so po letih čakanja ter pridobivanja dokumentacije in dovoljenj sami začeli gradnjo. Med njimi je novonastajajoča soseska Drenovo na Drenovem Griču pri Ljubljani, v kateri bo 78 vrstnih hiš. V prvi fazi načrtujejo zgraditi 27 hiš, od katerih jih je 13 že prodanih, še dve pa sta rezervirani. Tudi pri tem projektu se je močno zapletalo. Okoliški prebivalci so se pritoževali, da gre za gradnjo na poplavnem območju in bodo ob večjem deževju ogrožene njihove hiše. Z njimi se je strinjala tudi državna direkcija za vode, ki Ceerefu ni izdala vodnega soglasja. Kljub temu je investitor po številnih pritožbah prek upravnega sodišča pridobil veljavno gradbeno dovoljenje.
Preberite še:
Privatizacijski mogotci si bodo razdelili 40 milijonov evrov
Kdo je Igor Lah
Danes 56-letni Lah sicer velja za enega od zmagovalcev slovenske tranzicije. Revija Manager je vrednost premoženja njegove družine konec lanskega leta ocenila na 209 milijonov evrov. V času pidovske privatizacije, poimenovane po pooblaščenih investicijskih družbah (PID), ki so od ljudi odkupovale lastninske certifikate, je kupoval podjetja zaradi njihovih nepremičnin (Gradis SPO, Liv Postojna, Rašica Holding, Gradbeno podjetje Grosuplje). V več primerih jih je finančno izčrpaval ali likvidiral.
Pred tem je iz podjetij s komaj preglednimi manevri izrinjal male delničarje. Pripajal jih je drugim družbam, zmanjševal njihov kapital ali prenašal njihovo premoženje na družbe, ki so imela sedež v tujini. Samo v kapital enega od podjetij na Cipru je "shranil" okrog 180 milijonov evrov. Vse to mu je omogočilo, da je že finančno krizo leta 2009 dočakal kot lastnik velikega imperija nepremičnin. V času vlade Boruta Pahorja je Lah, znan po dobrih zvezah na levici, najprej želel kupiti četrtino delnic Mercatorja. Leta 2011 je objavil celo ponudbo za prevzem Pivovarne Laško, takrat največje lastnice slovenskega trgovca.
V vsem tem času se ni veliko pojavljal v javnosti. Edina izjema so bili prispevki, v katerih je nastopal kot mecen kulturnih dogodkov, zbiralec umetnin ali predsednik jadralne zveze.
Danes so največja Lahova naložba še vedno nepremičninski projekti, ki delujejo pod okriljem sklada Ceeref. Istoimensko krovno podjetje iz Luksemburga je lani ugasnil. Konec lanskega leta je imel Ceeref za 73 milijonov evrov premoženja, med njimi sta tudi zemljišče za 150 milijonov evrov vreden projekt Šmartinka v središču Ljubljane in poslovna stolpnica na Trgu republike v Ljubljani.
Še pomembnejša naložba v Lahovem imperiju je Steklarna Hrastnik, ki je v lanskem letu ustvarila skoraj 77 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Lahovemu podjetju s sedežem v Švici, kamor je privatizacijski mogotec leta 2020 preselil svoje stalno prebivališče, je lani izplačala za deset milijonov evrov dividend.
Preberite še:
Zaradi sestrinih poslov mu hočejo vzeti štiri milijone evrov
