Joško Knez, direktor agencije za okolje (Arso), je odstopil s položaja, so potrdili na ministrstvu za okolje in prostor.
Njegov odstop je neposredna posledica notranjega nadzora na delom agencije pri odobritvi dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih, ki ga je konec prejšnjega tedna odredil minister za okolje in prostor Jure Leben. Na ministrstvu so namreč potrdili, da je posebna komisija ugotovila več nepravilnosti:
1. Pri dveh postopkih, povezanih z načrtovanim črpanjem plina v Pomurju, je prišlo do kršitev načel samostojnosti in neodvisnosti organa ter uradnih oseb.
Kot smo že poročali, gre za okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje rafinerije za prečiščevanje zemeljskega plina, ki ga je izdal Arso, a je bilo leta 2016 po pritožbi okoljevarstvenih organizacij odpravljeno, in zahtevo za občutno povečanje dveh obstoječih vrtin za črpanje zemeljskega plina z metodo "hidravlične restimulacije". To so Britanci oziroma njihov slovenski partner Geoenergo na Arso vložili maja lani.
2. Komisija je posebej izpostavila dejstvo, da se "tujcem pritiski do slovenskih uradnikov ne zdijo nedopustni in nesporni in so jih pripravljeni ponoviti".
3. Zaradi tega je komisija predlagala analizo ustreznosti zdajšnje ureditve glede tega, ali je bilo pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja res upoštevano načelo, da mora investitor zagotoviti najboljšo mogočo tehnologijo.
4. Prav tako je predlagala analizo strokovnosti oziroma usposobljenosti oseb, ki izdelujejo dokumentacijo za upravljavce naprav in samega postopka izdaje dovoljenja.
Sumi o pritiskih utemeljeni. Jih bo preverjala policija?
"Minister je želel preveriti, ali se nad zaposlenimi morebiti ne izvaja nedovoljen in nedopusten pritisk. Današnje poročilo priča o tem, da so bili ministrovi sumi utemeljeni," so pojasnili na ministrstvu. Dodali so, da je Knez danes ministru ponudil odstop, ki ga je Leben sprejel.
Leben je v Odmevih na TVS povedal, da je notranji nadzor pokazal številne nepravilnosti. "Ko sem se o tem pogovoril z direktorjem, je podal svoj nepreklicni odstop. Trenutno gre za objektivno odgovornost, smo pa gradivo predali organom pregona," je dejal.
"Z zadevo sem bil seznanjen z vulgarnim elektronskih sporočilom, na podlagi katerega sem odredil notranji nadzor, ker me je zaskrbelo, da se nanj še nihče ni odzval." Ugotovil je, da je bilo pritiskov in groženj veliko, tudi nanj. "Tega ne smemo dovoliti, zagotoviti moramo varno okolje za delo ljudi, za vodenje postopkov in za samo suverenost ljudi," je zatrdil.
Na koncu pogovora je še enkrat izpostavil, da se je notranji nadzor osredotočil na notranje postopke in možnosti groženj, ne pa na vsebino. Vsebino bodo naprej vodili na sami agenciji. "Kot resorni minister moram pri prihodnjem oblikovanju politik najprej zagotoviti zdravje ljudi, varovanje okolja in v takem primeru tudi suverenost samih postopkih in samih postopkov v instituciji." (STA)
Spomnimo, britanski časnik Daily Mail je pred časom navajal izjave predstavnikov britanske družbe Ascent Resources. Ti naj bi od "visokih uradnikov slovenske agencije za okolje dobili osebna zagotovila, da bodo dobili dovoljenje".
Minister za okolje in prostor Jure Leben se je zaradi uvedbe izrednega nadzora nad pridobivanjem dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih znašel na udaru uprave in jeznih delničarjev britanske družbe Ascent Resources. Ti so na družabnem omrežju Twitter pod različnimi psevdonimi objavili številne grožnje in sporočila z ostro vsebino.
Ugotovitve bo ministrstvo posredovalo drugim pristojnim organom. "Tudi vsi pritiski, ki so bili med notranjim nadzorom uperjeni proti vodstvu MOP ali zaposlenim, so bili naznanjeni pristojnim organom," so pojasnili na ministrstvu, a pri tem niso izpostavili konkretnih imen.
Joško Knez je vodenje Arsa prevzel leta 2012, v času druge vlade Janeza Janše. Pred tem je na agenciji vodil sektor za zagotavljanje kakovosti meritev, leta 2006 pa postal direktor urada za hidrologijo in stanje okolja. V začetku letošnjega leta je dobil nov petletni mandat, ki ga zdaj končuje predčasno.
Razjarjeni britanski vlagatelji
Od odobritve dovoljenj je odvisna usoda družbe Ascent Resources, ki je v projekt Petišovci vložila že okrog 50 milijonov evrov.
Edine prihodke ustvarja s črpanjem neprečiščenega plina iz dveh odprtih vrtin v Petišovcih, ki pa se zmanjšujejo. Njena slovenska podružnica je lani ob vsega 890 tisoč prihodkov ustvarila 2,6 milijona evrov čiste izgube.
Financira se izključno s posojili britanske lastnice, ki ima sama vedno več težav s financiranjem nadaljevanja projektov. Prihodnji teden bo v Londonu potekala skupščina, na kateri bo Ascent iskal soglasje za povečanje kapitala.
Spomladi letos je prvi mož družbe Colin Hutchinson že iskal soglasje večine delničarjev za dokapitalizacijo, a ga ni dobil. Tudi tokrat je soglasje vprašljivo. Delničarji opozarjajo na prelomljene obljube o odobritvi dovoljenj in ukrepe slovenskega ministra za okolje.
Vmes je strmoglavila vrednost delnice Ascenta na londonski borzi. Vlagatelji, ki so za njihov nakup po lastnih navedbah porabili več deset tisoč evrov, se bojijo dokapitalizacije po prenizki ceni, saj bi to dodatno zmanjšalo vrednost njihovega premoženja.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
