Kakovosten vir informacij, odklenjen za vse!
Podprite naše delo

Objavljamo zakon o SKOK-u. Že jutri naj bi o njem odločala Janševa vlada

Objavljamo predlog zakona o SKOK, ki so ga pripravili na ministrstvu za pravosodje in je ena od predvolilnih obljub Logarjevih Demokratov. Že jutri naj bi o njem odločala vlada.

Avtor: Tomaž Modic
sreda, 15. 7. 2026, 13:00


mihael zupancic.jpg
Mihael Zupančič, minister za pravosodje
Jure Klobčar / MPA

Na ministrstvu za pravosodje so naposled pripravili predlog zakona o tako imenovanem SKOK-u za pregon korupcije, ki je ena glavnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja in tudi del koalicijske pogodbe.

Iz dokumenta, ki je bil danes objavljen na spletnih straneh vlade, je razvidno, da predlog predvideva ustanovitev enotnega specializiranega sodišča, krepitev specializiranega tožilstva in sodelovanje z Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU). 

PREBERITE - PREDLOG ZAKONA

Po naših informacijah naj bi že jutri o predlogu zakona odločala vlada Janeza Janše in ga poslala v zakonodajno proceduro. 

Na ministrstvu, ki ga vodi Mihael Zupančič, pričakujejo, da bo centralizacija pospešila pregon korupcije, vendar nato v obrazložitvi priznavajo, da statistični podatki sami po sebi ne kažejo, da bi bil model specializiranega sodišča učinkovitejši od sedanjega sistema štirih specializiranih oddelkov.

V zadnjih tednih se je sicer precej govorilo, da bi lahko Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) kot samostojen organ ukinili oziroma jo vključili v SKOK. To se očitno ne bo zgodilo. Sedanji predlog zakona ne spreminja KPK in ji ne daje novih pristojnosti, jo pa izpostavlja kot enega od organov, ki morajo sodelovati s SKOK.

Preberite še:
Zakaj je Matoz kadrovanje v policiji prepustil Kanglerju #komentar

Vse zadeve bi vodili na NPU

Glavna rešitev v predlogu zakona je ustanovitev Specializiranega sodišča Republike Slovenije, ki bo nadomestilo sedanje štiri specializirane oddelke pri okrožnih sodiščih.

Novo sodišče bo pristojno za celotno državo, sedež bo imelo v Ljubljani, o pritožbah pa bo odločalo višje sodišče v Mariboru. Namen je odpraviti razdrobljenost sistema, omogočiti enotno upravljanje in zagotoviti, da bodo sodniki obravnavali predvsem specializirane zadeve, ne pa tudi drugih kazenskih primerov.

Franc Kangler, Danijel Lorbek, Franci Matoz
Minister za notranje zadeve Franci Matoz je ukvarjanje s policijo prepustil Francu Kanglerju. Gre za nekdanjega mariborskega župana, zdaj pa državnega sekretarja, pravzaprav kar moža številka dve na notranjem ministrstvu.
Robert Balen

Specializirano državno tožilstvo bi preimenovali v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK). Tožilstvo bi dobilo širše pristojnosti, najmanjše število stalno imenovanih tožilcev pa se poveča z 10 na 25. Ustanovi se tudi posebna analitična in informacijska enota ter možnost dveh namestnikov vodje tožilstva.

Spremenila bi se tudi vloga Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Predlog določa, da bo moral NPU prevzeti vse zadeve iz pristojnosti StKOK, prav tako pa bo zanj zavezujoča pisna zahteva vodje StKOK za prevzem posamezne preiskave. Predlagatelj ocenjuje, da bo s tem zagotovljena večja kontinuiteta med preiskavo in pregonom.

NPU sicer od konca junija vodi vršilec dolžnosti Borut Franc. Na položaju je zamenjal prejšnjega direktorja Darka Muženiča, ki je sam zaprosil za premestitev. Franc je bil med tretjo vlado Janeza Janše pomočnik tedanje direktorice NPU-ja Petre Grah Lazar. Nekaj časa je služboval v Mariboru, od koder prihaja tudi državni sekretar Franc Kangler.

Petra Grah Lazar je sedaj šefinja kabineta pri ministru Matozu.

petra grah lazar BOBO.jpg
Eno glavnih besed v Matozovi ekipi bo imela Petra Grah Lazar, ki je vodja njegovega kabineta. Matoz je prepričan, "da bo lahko pripomogla s kariernimi izkušnjami v policiji".
Bobo

Preberite še:
Bivša šefica NPU bo ena glavnih pri Matozu, ta posloval z njenim možem

Za novo ureditev 14 milijonov evrov dodatnih sredstev

Predlog zakona posega tudi v kazenski postopek. Za zadeve StKOK se uvaja poseben procesni režim po vzoru Evropskega javnega tožilstva. To pomeni večjo vlogo državnega tožilca pri usmerjanju preiskave, medtem ko preiskovalni sodnik ohrani predvsem nadzorno oziroma garantno funkcijo pri posegih v človekove pravice.

Predsednik novega specializiranega sodišča bo moral enkrat letno poročati državnemu zboru o rezultatih dela, trajanju postopkov in sistemskih težavah. Na ministrstvu menijo, da bo to povečalo transparentnost in omogočilo spremljanje učinkovitosti.

Predviden je tudi prenos vseh zadev, zaposlenih, dokumentacije in opreme iz sedanjih specializiranih oddelkov na novo sodišče ter nadaljevanje dela že imenovanih sodnikov in tožilcev, da ne bi prihajalo do prekinitev postopkov.

Predlog predvideva približno 13,8 milijona evrov dodatnih stroškov v obdobju 2026–2029, predvsem zaradi ustanovitve novega sodišča, dodatnega kadra ter informacijske in organizacijske podpore.

Podprite Necenzurirano.si

Podpora kakovostnemu novinarstvu pomeni vlaganje v medijski prostor, kjer so informacije preverjene, kontekst jasen in javni interes na prvem mestu.

Podprite naše delo