Čez manj kot mesec dni bi bilo lahko znano, kdo bo novi lastnik četrte največje trgovske verige v državi.
Abanka namreč kot zadnja med večjimi bankami upnicami išče kupca za ključni, 20-odstotni paket Tuševih dolgov, prek katerega vodi pot do obvladovanja skupine. Zanj se spopadata dva igralca:
- slovenski investicijski sklad Alfi, ki sodi pod okrilje družbe KF Finance in upravlja premoženje različnih domačih vlagateljev. Pri poslu mu pomaga Deutsche Bank.
- britanski sklad Anacap Financial Partners, ki pri naskoku na Tuš sodeluje s ciprskim podjetjem Elements Capital Partners in nekdanjim finančnim ministrom Urošem Čuferjem.
Za paket dolgov naj bi največ ponujal Alfi, vendar v Abanki, ki je nedavno prešla v last ameriškega sklada Apollo, še niso sprejeli odločitve. Z obema ponudnikoma trenutno potekajo pogajanja, ki bodo po naših informacijah zaključena predvidoma do konca meseca.
Spopad za ključni paket dolgov
Tako za Alfi kot za Anacap, ki se že več kot dve leti borita za obvladovanje skupine Tuš in banke prepričujeta v prodajo več sto milijonov evrov dolgov, je paket Abanke ključnega pomena.
Alfi je bil do sedaj najuspešnejši pri odkupovanju Tuševih dolgov, saj je kupil že več kot polovico vseh. Zadnji posel je po naših informacijah sklenil marca letos, ko je od Gorenjske banke kupil okoli 11 odstotkov dolgov. Če bi prišel še do paketa Abanke, bi imel v rokah več kot tri četrtine vseh dolgov. S tem bi tudi dokončno nadzoroval skupino Tuš, saj bi lahko sam sprejemal vse glavne odločitve.
Za Anacap, ki mu je uspelo kupiti vsega 10 odstotkov Tuševih dolgov in štiri trgovske centre, pa je to še zadnja priložnost, da pride do kontrolnega, 25-odstotnega deleža. To bi mu omogočalo blokado prihodnjih odločitev. V tem primeru bi Alfi prisilil bodisi v pogovore o skupnem načrtu sanacije bodisi v odkup preostalih Tuševih dolgov po višji ceni.
Alfi na sodišču zvezal roke Čuferju
Lastnik največjega dela dolga bo odločal tudi o sanaciji in s tem o usodi skupine. Družbe Tuš Holding, Engrotuš in Tuš Nepremičnine so že od konca lanskega leta v postopku preventivnega prestrukturiranja finančnih obveznosti, saj bi v nasprotnem primeru dolgovi zapadli, skupina pa bi postala insolventna. Ključen ukrep prestrukturiranja bo odpis večine dolgov, o čemer odločajo upniki.
Alfi si je s sprožitvijo postopka preventivnega prestrukturiranja zavaroval hrbet pred enostranskimi potezami manjšinskih upnikov, torej Anacapa in preostalih bank upnic. V času trajanja postopka namreč Tuševi upniki ne morejo prek izvršbe zaseči njegovega premoženja. Anacap je sicer s pritožbo izpodbijal postopek preventivnega prestrukturiranja, vendar ga je višje sodišče zavrnilo.
Sam postopek bi se po zakonu moral zaključiti najpozneje prejšnjega meseca, ko bi Alfi oziroma skupina Tuš morala na sodišče vložiti zahtevo za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Toda sodišče je končni rok zaradi epidemije podaljšalo.
Pogovore z bankami upnicami, ki so skupini Tuš pred leti za širitev trgovske in drugih dejavnosti v Sloveniji in na Balkanu posodile okoli 300 milijonov evrov, je vrsto let oteževalo dejstvo, da je imela vsaka banka svoj interes, saj so bile različno zavarovane. Zdaj je drugače, saj sta kot finančna upnika ostala praktično le še Alfi in Anacap.
Kaj bo ostalo Mirku Tušu
Prišlo naj bi tudi do dokončnega dogovora o umiku Mirka Tuša iz lastništva. Če bo v boju za Engrotuš zmagal Alfi, bi celjski podjetnik po uspešnem zaključku sanacije zadržal manjšinski, okoli 15-odstotni lastniški delež. Nekoč najbogatejši Slovenec in ustanovitelj Skupine Tuš se je pred dobrim letom dni odločil za odhod v pokoj. Od aprila sanacijo skupine vodi Jure Kapetan.
Razlastitev Mirka Tuša je sicer edina pot, da sklad Alfi pride do večinskega lastništva skupine Tuš. Na 100-odstotnem deležu v Tuš Holdingu, krovni družbi skupine, je namreč že od februarja lani vpisana hipoteka finančne uprave RS (Furs), ki zoper Mirka Tuša vodi postopek davčnega inšpekcijskega nadzora, v katerem mu namerava odmeriti plačilo 6,5 milijona evrov dodatnega davka.
Izgubili štiri trgovske centre
Medtem ko skupina Tuš čaka na razplet prodaje paketa dolgov Abanke in končni dogovor o sanaciji, je ostala brez pomembnega dela premoženja. Po tem, ko je tujim skladom že prodala nakupovalna središča Planet Tuš in nekatere večje supermarkete, je pred nekaj dnevi izgubila še štiri trgovske centre:
- v ljubljanskem BTC,
- Slovenski Bistrici,
- Gornji Radgoni in
- Oplotnici.
Po naših informacijah je njihov lastnik postala banka BKS, ki je imela v rokah okoli deset odstotkov dolgov skupine. Šlo je za dogovor z največjim upnikom skupine Tuš, skladom Alfi, in pretvorbo dolga v Tuševo premoženje. BKS bo odslej trgovske centre oddajala v najem Engrotušu. Na enak način se je poplačala Gorenjska banka.
Manj dobička in denarnega toka
Engrotuš je sicer lani ustvaril 480,38 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je približno toliko kot predlani. Čisti dobiček se je znižal za 71 odstotkov na vsega 1,66 milijona evrov, denarni tok iz poslovanja (EBITDA) pa za 43 odstotkov na dobrih pet milijonov evrov.
"Nižji EBITDA je posledica nižje marže v trgovinski dejavnosti, nižjega pribitka v gostinski dejavnosti in nižjih prihodkov od prodaje storitev," so pojasnili v družbi. Zagotovili so, da ročnost obveznosti usklajujejo z dobavitelji in da obvladujejo tveganja glede plačilne sposobnosti.
Kako posluje Engrotuš v letošnjem letu, ne razkrivajo. "V času epidemije so se nakupne navade prilagodile razmeram. Kupci so nakupe opravljali manj pogosto, a v večjem obsegu. Zdaj se stanje normalizira in temu sledijo tudi nakupovalne navade, ki se ponovno razporejajo na vse dni v tednu, prav tako se povečuje pogostost nakupovanja, ampak je še vedno manjše, tudi zaradi zaprtih nedelj. Kupci se čedalje pogosteje odločajo tudi za nakupe preko spleta," so pojasnili.
