V Demokratični stranki upokojencev (DeSUS) je spet vroče. V ponedeljek zvečer je namreč ljubljanski pokrajinski odbor, ki predstavlja četrtino članstva, izrekel nezaupnico predsednici stranke Aleksandri Pivec.
Gre za največji udarec Pivčevi v pol leta njenega vodenja DeSUS, saj ga je prejela od najmočnejšega pokrajinskega odbora v stranki, ki združuje 27 odborov. O nezaupnici bo zdaj odločal svet stranke. Vodi ga Tomaž Gantar, minister za zdravje, ki ga številni člani stranke vidijo kot možnega naslednika Pivčeve. Če bo tudi na svetu stranke dobila nezaupnico, se bo morala Pivčeva posloviti s položaja predsednice.
Ljudje iz SLS prevzemajo DeSUS
Pred Pivčevo je tako turbulentno obdobje. Že po januarski zamenjavi nekdanjega predsednika Karla Erjavca so jo nekateri težko sprejeli kot novo predsednico. Nezadovoljstvo z njenim delom se je v zadnjih mesecih poglabljalo. Vedno več članov, med njimi tudi nekateri poslanci, ji očita privatizacijo stranke. Vanjo so začeli prihajati mlajši kadri iz vrst Slovenske ljudske stranke (SLS).
Že tretjič letos se tako obeta zamenjava generalnega sekretarja. Po Nini Stankovič in Damjanu Stanoniku naj bi ta položaj zdaj zasedel Tibor Vöröš, ki je šele marca izstopil iz SLS. Njegova soproga Jasmina Opec Vöröš, nekdanja poslanka SLS, pa je svetovalka v kabinetu Pivčeve na ministrstvu za kmetijstvo.
Pivčeva spreminja tudi ideološki profil DeSUS, saj stranko vse bolj odmika od leve sredine. Medtem ko skuša dvome odpravljati s floskulami, da je v politiki treba sodelovati, sama ne skriva odličnih odnosov s predsednikom vlade Janezom Janšo. Ne le, da je radikalizacija SDS ne moti, ampak občasno celo brani nekatera njena stališča. Pivčeva je tako Janšo označila za "korektnega, spoštljivega, strokovnega in strateško razmišljujočega". Po protestih je sporočala, da je nihče ne bo zvlekel v "ideološke vojne".
Na ponedeljkovi seji ljubljanskega pokrajinskega odbora so ji nekateri člani očitali, da je DeSUS postal avtomat za dvigovanje rok za odločitve SDS. Že prejšnji teden je tako nekdanji poslanec DeSUS Primož Hainz v javnem pismu opozoril na "napade oblastnikov na kritične novinarje in medije, materialno izčrpavanje slovenske kulture, umikanje Slovenije iz demokratičnega vzdušja evropskega prostora v orbito višegrajskega avtoritarnega duha in dejanj". Izpostavil je negativno politizacijo vsega političnega življenja s strani vrha najmočnejše stranke, strm padec demokratičnega vzdušja, zaradi česar "že prevladuje ocena, da imamo opraviti z demokratičnim deficitom in celo s pojavi fašizacije slovenske družbe".
S čim si Pivčeva "kupuje" naklonjenost?
Še posebej nezadovoljni so člani s kadrovanjem. Predvidoma že na jutrišnji seji bo vlada odločala o tem, kdo bo zasedel prazni mesti v nadzornem svetu Slovenskega državnega holdinga (SDH), krovnega upravljavca državnega premoženja. Gre za enega najpomembnejših kadrovskih vprašanj vsakokratne koalicije.
Kot smo razkrili, sta kandidata dva. Poleg nekdanjega šefa davčne uprave Ivana Simiča (SDS) naj bi v paketu v nadzorni svet prišel še Andrej Prebil, kadrovski ljubljenec Aleksandre Pivec, sicer nekdanji izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Čedalje več članov opozarja ne le na Prebilovo delovanje znotraj slabe banke, ampak tudi na druge, domnevno sporne zadeve v njegovi karieri. Prav zaradi tega bi lahko DeSUS v najpomembnejši kadrovski igri porabil aduta, ki bo lahka tarča političnih pritiskov SDS.
Pivčevi očitajo tudi, da želi razmere v stranki urejati na način, da naklonjenost izbranih posameznikov, ki imajo v njej pomembnejši vpliv, "kupuje" z različnimi funkcijami. Tako je nedavno predsednik podravskega odbora Srečko Felix Krope postal član sveta UKC Maribor, druge največje bolnišnice v državi. Predsednika koroškega odbora Petra Pungartnika naj bi na svojo stran pridobila z imenovanjem v nadzorni svet podjetja 2TDK.
Nekdanji podpredsednik DeSUS Saša Geržina, nekoč glavni zaupnik Karla Erjavca, naj bi prišel v nadzorni svet Slovenskih železnic (SŽ). V kadrovski kvoti DeSUS naj bi se znašel tudi njegov sin Aleksander Geržina, zdaj uradni govorec ministrstva za zunanje zadeve, ki naj bi bil v igri za veleposlanika v ZDA. Leta 2015 je odstopil od kandidature za veleposlanika v Zagrebu. Za to se je odločil zaradi očitkov o negospodarni porabi denarja v času službovanja na Dunaju.
