Ameriški postroj slovenskih energetskih direktorjev

Ameriški zunanji minister Mike Pompeo si je ob obisku v Sloveniji zaželel tudi sestanka z direktorji največjih državnih energetskih podjetij. Kaj jim bo povedal?

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
četrtek, 13. 8. 2020, 05:55


Mike pompeo
Mike Pompeo bo govoril tudi z direktorji najpomembnejših slovenskih energetskih podjetij.
Reuters

Drugi blok Nuklearne elektrarne Krško, uvozna odvisnost Slovenije od ruskega plina in projekt gradnje terminala za utekočinjeni naravni plin na hrvaškem otoku Krk.

To bodo po naših informacijah ključne teme s področja energetike, ki jih bo ob današnjem obisku v Sloveniji odprl ameriški zunanji minister Mike Pompeo. Posvetil jim bo velik del obiska. Najprej bo o energetiki govoril s predsednikom vlade Janezom Janšo. Nato bo na ločenem, slabo uro dolgem sestanku z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem govoril tudi z direktorji najpomembnejših slovenskih energetskih podjetij: predsednico uprave Petrola Nado Drobne Popovič, prvim možem Geoplina Boštjanom Napastom, direktorjem Elesa Aleksandrom Mervarjem, generalnim direktorjem Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Stojanom Nikolićem in direktorjem Gen Energije Martinom Novšakom

Boštjan Napast, direktor državnega Geoplina in nadzornik Slovenske industrije jekla (SIJ), ki je v ruski lasti.
Boštjan Napast, direktor državnega Geoplina in nadzornik Slovenske industrije jekla (SIJ), ki je v ruski lasti.
/

Informacijo o sestanku med Pompeom in domačimi energetskimi direktorji nam je v zadnjih dneh potrdilo več virov. Ne vlada ne ministrstvo za infrastrukturo o tem delu programa nista obvestila javnosti. Okrog obiska je še ta teden vladala precejšnja zmeda. Vladni urad za komuniciranje je program objavil šele včeraj popoldne. Za javnost bo formalni del obiska podpis skupne izjave o varnosti v omrežjih 5G, s katero želijo ZDA Slovenijo uvrstiti v krog držav, nenaklonjenih kitajskemu Huaweiju. Toda na obisku se bo govorilo tudi o konkretnih poslih in interesih, predvsem energetskih.

Minister, ki je tudi trgovski potnik

Že nekaj časa je jasno, da se ZDA po nekajletnem premoru vračajo v mednarodne energetske igre na tem območju. Februarja letos je Pompeo napovedal, da bodo Američani v energetsko infrastrukturo v državah na območju med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem v prihodnjih letih vložili milijardo evrov. Že od lanskega prihoda v Slovenijo je energetika ena od prednostnih tem ameriške veleposlanice Lynde Blanchard. Tudi sama se po naših informacijah redno srečuje z direktorji slovenskih energetskih podjetij.

Američani želijo dobiti zagotovilo, da Slovenija ob morebitni gradnji drugega bloka nuklearke ne bo razmišljala o ruski tehnologiji.
Američani želijo dobiti zagotovilo, da Slovenija ob morebitni gradnji drugega bloka nuklearke ne bo razmišljala o ruski tehnologiji.
STA

Ameriški energetski interesi v Sloveniji so povezani z jedrsko energijo in plinom. Pompeo v Slovenijo ne prihaja le kot zunanji minister najmočnejše članice Nata, ampak tudi kot trgovski potnik. 

V luči napovedi, da bo vlada že jeseni začela v prostor umeščati drugi blok krške nuklearke, bo pri sogovornikih zagotovo lobiral za interese proizvajalca jedrskih reaktorjev Westinghouse, ki je od leta 2018 ponovno v ameriški lasti. To je namreč Pompeo že počel na Češkem, kjer je v torek začel obisk v regiji. Tam se bo Westinghouse potegoval za gradnjo nove nuklearke na jugu Moravske, ocenjeno na šest milijard evrov. Razpis bo objavljen predvidoma decembra. Lani je Pompeo v Indiji utiral pot za prodajo šestih Westinghousovih reaktorjev tej državi. 

Spet o Westinghousu: kaj bo tokrat obljubljal Pahor?

Pri tem gre tudi za omejevanje ruskega vpliva. Po naših informacijah želijo Američani dobiti zagotovilo, da Slovenija ob morebitni gradnji drugega bloka nuklearke ne bo razmišljala o ruski (ali kitajski) tehnologiji. Na Madžarskem namreč ruska državna družba Rosatom gradi dva nova bloka jedrske elektrarne Paks, vredna dvanajst milijard evrov. 

Pompeo bo pri sogovornikih zagotovo lobiral za interese proizvajalca jedrskih reaktorjev Westinghouse.
Pompeo bo pri sogovornikih zagotovo lobiral za interese proizvajalca jedrskih reaktorjev Westinghouse.
STA

V domači jedrski stroki, ki je tesno vezana na ZDA, so sicer tradicionalno zadržani do Rusije. Westinghouse je namreč še v času Jugoslavije dobavil tehnologijo za obstoječo krško nuklearko. V zadnjem desetletju sta se kot potencialna konkurenta Američanov omenjala francoska Areva in japonski Mitsubishi. Portal Wikileaks je razkril, da je o "močni konkurenčni ponudbi iz Francije" že leta 2010 na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani govoril tedanji premier Borut Pahor. Takrat je izrazil pripravljenost, da posel pri drugem bloku dobi Westinghouse. Pahor bo danes Pompea gostil na kosilu. 

Američani proti ruskemu plinu

Z omejevanjem Rusije so povezani tudi ameriški interesi na področju plina. Ruski Gazprom je že desetletja najpomembnejši dobavitelj plina Sloveniji. Pri tem je naša država kljub dobrim odnosom z Moskvo od Rusov kupovala plin po zelo visokih cenah. Leta 2018 je Geoplin, ki ga vodi Boštjan Napast, sicer nadzornik Slovenske industrije jekla (SIJ) v ruski lasti, z Gazpromom podpisal novo, petletno pogodbo. 

V zadnjih letih se je ruski energetski vpliv v regiji še okrepil. Leta 2017 je tako hrvaški plinski distributer PPD z Gazpromom sklenil pogodbo, s katero so si Rusi za deset let zagotovili 70-odstotni delež na hrvaškem trgu plina. Podpisana je bila kmalu po finančnem zlomu Agrokorja. Po poročanju mednarodne spletne strani Insurge Intelligence, ki se sklicuje na obveščevalne vire, je bil plinski posel pogoj za sodelovanje največjih upnic Agrokorja, ruskih Sberbank in VTB, pri reševanju nekdanjega koncerna Ivice Todorića. "Rusija je s tem poslom praktično kupila članico Nata," navaja spletna stran.

Prvi načrti o gradnji terminala na Krku segajo v leto 2007. Zaživeli naj bi v začetku prihodnjega leta.
Prvi načrti o gradnji terminala na Krku segajo v leto 2007. Zaživeli naj bi v začetku prihodnjega leta.
Croatiaweek.com

Sever Krka bo vstopna točka za plin v države srednje Evrope. Gradnji plinskega terminala na morju naj bi v drugi fazi sledila še gradnja objektov na kopnem. Za projekt bo Hrvaška dobila 100 milijonov evrov denarja EU.
Sever Krka bo vstopna točka za plin v države srednje Evrope. Gradnji plinskega terminala na morju naj bi v drugi fazi sledila še gradnja objektov na kopnem. Za projekt bo Hrvaška dobila 100 milijonov evrov denarja EU.
/

Američani so se zdaj očitno odločili pokvariti načrte Moskve. Po dolgem času so oživeli projekt plovečega terminala za utekočinjeni naravni plin (LNG) pred otokom Krk, ki bo vstopna točka za plin v države srednje Evrope. Gre za strateški projekt EU in ZDA za znižanje evropske odvisnosti od ruskega plina. Zanj je Zagreb lani ob soglasju Evropske komisije dobil še sto milijonov evrov denarja iz sklada Connecting Europe Facility (CEF), ki naj bi sofinanciral tudi gradnjo drugega tira Divača-Koper. 

Po številnih zapletih in odlašanju bo terminal na Krku po načrtih začel delovati z januarjem prihodnje leto. Ameriški vlagatelji so namreč že zakupili celotne zmogljivosti terminala (2,5 milijarde kubičnih metrov letno) do leta 2023. S tem so odpravili ključno oviro pri tem projektu: dvom v njegovo ekonomiko. V Evropi je trenutno osemindvajset terminalov LNG, ki v povprečju delujejo s četrtino zmogljivosti.

Da bi bila cena plina s Krka previsoka, je Pompea že februarja lani ob obisku v Budimpešti opozoril madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Takrat je Pompeo zatrdil, da se bo ameriška stran potrudila za znižanje cene. Madžarska sicer v zadnjih letih postaja vedno močnejše vozlišče za plin, lastne energetske interese pa že nekaj let skuša uveljavljati tudi v Sloveniji.