"Slovenijo in ZDA druži prijateljstvo in trdno trans-atlantsko zavezništvo. Pod vodstvom Joeja Bidna in Kamale Harris bomo naše obrambno in politično sodelovanje še okrepili, kar je moja ključna prioriteta," je ob januarski inavguraciji ameriškega predsednika sporočil minister za obrambo Matej Tonin. Toda zdaj so mu v Washingtonu dali košarico. Po naših informacijah so namreč v Beli hiši dokončno zavrnili Toninovo prošnjo za srečanje z ameriškim državnim sekretarjem za obrambo Lloydom Austinom, za katerega si je neuspešno prizadeval več mesecev.
Po prvotnih načrtih bi se moral Tonin z ameriškim kolegom srečati v začetku prihodnjega leta, ko potuje na obisk v ZDA. Tam bo obiskal Nacionalno gardo Kolorado, ki že od leta 1993 tesno sodeluje s Slovensko vojsko. "V sklopu priprave obiska se usklajujejo tudi možnosti za srečanje z ameriškim obrambnim sekretarjem in drugimi visokimi predstavniki čezatlantskih zaveznikov," so nam še prejšnji mesec pojasnili na ministrstvu. Tonin in Austin bi se morala pogovarjati o sodelovanju med državama na obrambnem področju, varnostnih razmerah in izzivih v mednarodni skupnosti.
Toda Austin, upokojeni general in zadnji poveljnik ameriških sil v Iraku, za Tonina očitno ni našel časa. Zakaj ne, uradno ni mogoče izvedeti. Včeraj so nam z ministrstva sporočili, da ima Austin med Toninovim obiskom v ZDA "že načrtovane nekatere mednarodne obveznosti". A zadržki Američanov do srečanja s Toninom časovno sovpadajo z odločitvijo o enem največjih poslov z vojaško opremo v slovenski zgodovini – več kot 400 milijonov evrov vredno nabavo oklepnih vozil 8 x 8. Te bo ministrstvo kupilo pri Nemcih in ne pri Američanih.
Preberite še:
Od ZDA za 30 milijonov kupili oklepnike, ki so "padli na tehničnem"
Boj za orožarski posel desetletja
Kot je znano, so poslanci državnega zbora prejšnji mesec vladi prižgali zeleno luč za sklenitev sporazuma z Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR), prek katerega bo Slovenija v prihodnjih letih kupila 45 oklepnih vozil znamke boxer. Temelje tega posla je že leta 2018 postavila vlada Mira Cerarja. Po takratnih načrtih bi moralo ministrstvo kupiti 56 teh vozil, kar bi državo stalo 306 milijonov evrov. Brez javnega razpisa bi jih dobavila družba Artec v lasti nemškega orožarskega velikana Rheinmetall.
A takoj po zamenjavi oblasti je vlada Marjana Šarca načrtovani nakup zaustavila. Razlog: na ministrstvu za obrambo so ocenili, da je cena za oklepnike previsoka, zato so jo poizkusili znižati. Pozneje smo razkrili, da nemški dobavitelj v pogodbi ni želel imeti protikorupcijske klavzule in da bi dejanska končna cena vozila znašala od 360 do 400 milijonov evrov. Tudi druga tveganja, med drugim za zamude pri dobavi, bi dobavitelj v celoti prevalil na slovensko državo.
V vmesnem času so priložnost zaslutili Američani. Že julija lani, le štiri mesece po novi zamenjavi oblasti, so predstavniki orožarske skupine General Dynamics obiskali Bojana Pograjca, državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade in dolgoletnega prijatelja Janeza Janše. Konec decembra so se obrnili tudi na Tonina. Thomas Kauffmann, podpredsednik družbe General Dynamics European Land Systems, mu je v pismu ponudil nakup do 50 oklepnikov znamke Piranha. Nanj se je spet obrnil 8. julija, le nekaj dni po tem, ko je Tonin takratno nemško obrambno ministrico Annegret Kramp-Karrenbauer ob njenem obisku v Ljubljani obvestil, da bo Slovenija kupila nemška oklepna vozila boxer. V pismu, ki smo ga pridobili od ministrstva, je Kauffmann Tonina obvestil, da je 48 oklepnikov iz ZDA, ki imajo enako oborožitev kot nemški, na voljo za 220 milijonov evrov.
Preberite še:
Zakaj Tonin ni razkril, da bo kupil še 100 ameriških oklepnikov?
Kaj je General Dynamics želel od Tonina
Čeprav je Tonin zatrdil, da pri nakupu nemških oklepnikov ne bo ne posrednikov ne provizij, ima težavo drugje. Gre za vozila, ki so vsako leto dražja. Če je bila še leta 2018 uradna cena 48 oklepnikov boxer "le" 306 milijonov evrov, bo Slovenijo po zadnjem dogovoru 45 teh vozil stalo 412 milijonov evrov – za tri vozila manj bo torej plačala kar 106 milijonov evrov več. Dodatna težava so več kot enoletne zamude pri dobavi, do katerih je prišlo v Litvi, ki se je prav tako odločila za nakup nemških vozil. Od tam so poročali tudi o težavah z integracijo vozila in izraelske oborožitve.
Je bil ta nakup razlog, da so Američani dali Tonina "na hladno"? General Dynamics je eden največjih proizvajalcev orožja na svetu. Med dobavitelji ameriške vojske je bil lani na tretjem mestu. Tesno je povezan tudi z ameriško administracijo. Eden od Austinovih predhodnikov James Mattis, ki je resor za obrambo vodil dve leti v času administracije Donalda Trumpa, je bil pred tem član upravnega odbora General Dynamics. Kot je razvidno iz pisma, so Američani Toninu ponujali oklepnike, za katere so se odločili tudi na Danskem, v Španiji in Romuniji.
Pod Toninom je sicer v Slovenijo prišla večja pošiljka ameriških vozil. Šlo je za 38 lahkih oklepnih vozil proizvajalca Oshkosh Defense, ki bi morali po načrtih Slovenske vojske nadomestiti vozila hummer. Kot smo septembra razkrili na necenzurirano.si, vsa od teh vozil zaradi serije napak niso opravila tehničnega pregleda, še več mesecev po prihodu v našo državo pa so bila parkirana v vojašnici. Šlo je za posel, za katerega se je leta 2018 dogovoril takratni obrambni minister Karl Erjavec. Septembra letos je Tonin z Američani podpisal pogodbo za dobavo še 37 dodatnih vozil, v prihodnjih petih letih pa jih namerava ministrstvo kupiti še 62.
So Američani že odpisali Tonina?
A Američani so očitno pričakovali več – sploh zaradi dejstva, da Tonin že od prevzema vodenja NSi v letu 2017 v javnosti goji podobo izrazito proameriškega politika. Skupaj z drugimi vodilnimi politiki stranke je bil reden gost ameriške veleposlanice Lynde Blanchard, ki jo je na ta položaj imenoval Trump. Junija letos pa se je Tonin pohvalil, da je na vrhu srečanja zveze NATO sedel v bližini ameriškega predsednika Bidna in z njim "imel priložnost pokramljati nekaj vljudnostnih fraz".
Tudi sicer NSi med vsemi politični strankami najbolj tesno sodeluje z Ameriško gospodarsko zbornico (AmCham), najpomembnejšo lobistično organizacijo ameriških korporacij v Sloveniji. Obe med drugim druži naklonjenost privatizaciji. Pred volitvami leta 2018 so v AmCham hvalili "ambicioznost NSi, da v Sloveniji uresniči pozitivne spremembe". Na zajtrku, kjer so gostili predsednike največjih strank, so udeleženci program NSi označili za najboljšega. Po naših informacijah je bila generalna direktorica zbornice Ajša Vodnik letos poleti celo v igri za položaj državne sekretarke v službi za digitalizacijo, ki jo vodi Mark Boris Andrijanič, minister iz kvote iz NSi. To ponudbo naj bi sama zavrnila.
Prav zadnje ameriške predsedniške volitve so bile ena od redkih priložnosti, ko se je Tonin odločil za javno kritiko Janeza Janše. Ko je predsednik vlade preuranjeno razglasil Trumpovo zmago, nato pa Bidnu v nasprotju z drugimi voditelji EU ni želel čestitati za zmago, je Tonin dejal, da "tviti v tem trenutku ne koristijo Sloveniji". "Ali nam bodo škodovali, pa bo zagotovo pokazal čas," je dodal.
