Sredi februarja se je na družbenih omrežjih z otoka Vis javila Savina Atai, da bi nas opozorila na nevarnost, ki se je številni lastniki psov v spomladanskih mesecih niti ne zavedamo. Njena psička Lotus je na lepem izbruhala večerjo, nato pa se začela še tresti. Ponoči se ji je začel debeliti jezik. Ko se ga je Savina dotaknila, so njene roke postale rdeče, kot da bi se opekla. Izkazalo se je, da je njena Lotus na večernem sprehodu samo povohala eno samcato gosenico sprevodnega prelca. Te strupene gosenice se v marcu pojavijo tudi pri nas, zato velja biti nanje posebej pozoren, opozarjajo tudi strokovnjaki.
»Pod borovci in okoli njih, lahko tudi pod hrasti in pinjami …, ne samo na Hrvaškem, tudi v Sloveniji, ne samo na morju, a najbolj tam, se v teh in naslednjih mesecih najdejo za pse smrtno nevarne gosenice sprevodnega prelca. Od marca naprej jih bo še več. Lahko so tudi na vrtovih in travnikih, ki so malo oddaljeni od dreves. Moja Lotus je ni dala v gobček. Najbrž jo je v temi samo povohala. Pa še to ne namenoma. Lahko je šla le mimo nje! (ugotovitev veterinarja.) Če bi bila eno uro pozneje pri veterinarju, je ne bi bilo več med nami. Ko sva se ob petih zjutraj vkrcali na trajekt, je bil njen jezik že črn in je odmiral … Če ne bi znova prižgala luči … Nič ne bi slišala – ker s takim jezikom ne more niti zajokati,« je povedala Savina Atai. Takoj, ko se je spomnila, da so jo domačini pred časom opozarjali na nevarne gosenice, ki na hrvaških otokih zaradi toplejšega podnebja postanejo aktivne nekoliko prej kot v Sloveniji, je psički začela nežno spirati jezik s sodo bikarbono ter jo nemudoma odpeljala k veterinarju. To ji je verjetno rešilo življenje, kljub temu pa je potrebovala več dni intenzivne veterinarske oskrbe, da se je sploh začelo kazati kakršno koli izboljšanje. Strup je namreč že dosegel jetra, več dni ni mogla jesti in piti, njeno stanje je bilo zelo slabo.
Nevarni vlakci dlakavih gosenic
»Hrastov in pinijev sprevodni prelec sta vrsti metuljev, katerih gosenice so drevesni škodljivci. Prehranjujejo se z iglicami in listi: pinijev sprevodni prelec napada bor in cedro (redko macesen), hrastov pa predvsem hrast, lahko pa tudi brezo, gaber, kostanj in bukev. Gosenice se z enega kraja hranjenja na drug in na kraj, kjer se zabubijo, po tleh premikajo v tipičnih sprevodih oziroma 'vlakcih' – značilnost, po kateri so dobile svoje ime. Medtem ko so gosenice hrastovega sprevodnega prelca aktivne od maja do sredine julija, je aktivnost gosenic pinijevega sprevodnega prelca največja v marcu in aprilu. Te gosenice pokrivajo drobne ožigalne dlačice, ki vsebujejo dražeči toksični protein (thaumetopoein). Ta pri ljudeh in drugih sesalcih ob stiku povzroči hudo vnetno reakcijo na koži ali sluznicah. Čeprav so lahko prizadete tudi mačke, pogosteje v stik z dlačicami gosenic zaradi svoje radovedne narave pridejo psi. Ponavadi se to zgodi v času, ko se gosenice premikajo in pridejo na tla, lahko pa se pojavijo težave tudi zaradi strupenih dlačic, ki jih prenaša veter,« razloži veterinar Rado Zajc z Veterinarske klinike Zajc & co.
V zadnjih letih njihovo število narašča tudi pri nas
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 9, 28. 02. 2023. Spletna izdaja je na voljo TUKAJ.
