Kot je uvodoma pojasnil vršilec dolžnosti generalnega direktorja URSZR Leon Behin, je potres v Turčiji in Siriji po navedbah slovenskih reševalcev povzročil »apokaliptično stanje.« Slovenija je že takoj v ponedeljek začela pripravljati svoje »teritorialne enote in tudi humanitarno pomoč.« Že v torek je v Turčijo odpotovala slovenska enota, ki je bila po navedbah Behina »ena prvih enot, ki je začela operativno delati na terenu.« Čakalo jih je intenzivno delo tri dni, nato pa je zaradi poškodbe psov in drugih zaostrenih varnostnih razmer padla odločitev, da reševalci skupa z drugimi ekipami Turčijo zapustijo. V Slovenijo so se vrnili z vladnim letalom falcon, saj ni imelo smisla čakati na ustrezne komercialne lete. Behin, ki je ekipo pohvalil in se jim zahvalil, je poudaril, da so vodniki reševalnih psov prostovoljci, ki s psi trenirajo tudi več deset let, kar priča o njihovi predanosti temu delu.
Danes se je celotna ekipa zbrala tudi za tako imenovan »psihološki pogovor,« saj se njihovo delo ne konča na terenu, takšni dogodki, ko se ljudje srečujejo s tako stresno situacijo in tudi mrtvimi, pa po besedah Behina »močno zaznamujejo posameznike.«
Matjaž Bolka, ki je sodeloval v reševanju v Turčiji, je vtise strnil z besedami, da je bila ekipa vrhunska in profesionalna, čeprav so amaterji, v nobene trenutku ni bilo debate ali različnih mnenj. Vedno so bili enotni in so lahko računali drug na drugega. Bolka se obenem za pomoč zahvalil Upravi za zaščito in reševanje, in sicer v prvi vrsti, da jih je aktivirala, in drugič, da je po prejemu informacij glede težav z evakuiranjem ministrstvo za obrambo organiziralo prevoz s falconom. Ta pomoč in podpora jim dajeta tudi energijo za delo vnaprej.
Šokirani smo videli, da mesta dejansko ni več
Da je to nekaj, česar človek ne more pričakovati niti v sanjah, je poudaril član ekipe Roman Starman. Vsi skupaj so bili presenečeni, čeprav so nekateri člani ekipe sodelovala že pri reševanju po katastrofalnem potresu leta 2009 na Sumatri. Dodal, da je žal treba povedati tudi, da se »na nesreči drugih učimo.« S tem so dobili neprecenljive izkušnje tudi glede tega prilagoditi nadaljnje treninge. »Ko se enkrat izpostaviš takemu terenu in nevarnostim, ki so pred tabo, potem vidiš, koliko je bil tvoj trening vreden,« je dodal in ob tem pohvalil tudi pse, ki so morali pretrpeti veliko. »Mi smo šli stran, ampak ljudje spodaj so dejansko ubogi. To si lahko predstavljati, da se v mestu, kot je Ljubljana, ni možno več vseliti niti v eno hišo.«
Robert Anžič, še en član ekipe, je izpostavil, da so, ko so prispeli, doživeli »šok, ker smo videli, da mesta dejansko ni več. Vse je bilo kaotično.« Območje je bilo obsežno, pri čemer se reševalci srečujejo s številnimi mrtvimi, trupli, »vonjave so neprijetne,« v ruševinah pa so lahko tudi živi, ki bi jih rad rešil, pa jih ne moreš, ker so pregloboko, je še pojasnil. »Trudiš se maksimalno, a vseh ne moreš rešiti. To je velik pritisk na vse reševalce,« je dodal.
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved, ki je izrazil veliko veselje, da so se reševalci vrnili »veseli in zdravi« ter da so »štirinožni prijatelji še vedno v dobri kondiciji,« čeprav so bile vmes tudi poškodbe, pa je poudaril, da so izkušnje reševalcev izredno dragocene pri nadaljnji krepitvi sistema zaščite in reševanja. Obljubil je tudi, da si bodo na ministrstvu in URSZR prizadevali, da vodniki reševalnih psov dobijo vadbeni poligon. »Dajem besedo, da bomo z vodstvom uprave in ministrstvom storili vse, da takšen poligon zgradimo tukaj v Sloveniji,« je po poročanju STA zatrdil Medved.
