Pritiski sindikatov in popuščanja, ki so jih bili deležni v zadnjih letih, so javni plačni sistem deformirali do te mere, da je praktično neuporaben in povzroča vse večje težave.
Vlada se je tako lotila prenove, prvi osnutki novega sistema pa bi morali biti predstavljeni že decembra. Do tega sicer ni prišlo, naj pa bi koalicija nove temelje za izračune plač zaposlenih v javni upravi predstavila na vrhu, ki bo 18. januarja. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je na torkovem občnem zboru Slovenskega sodniškega društva med nagovorom sodnikom že nakazala prve obrise reforme plačnega sistema.
Če se bo namera ministrice Ajanović Hovnik uresničila, bo tudi sama deležna krepko višje plače.
Ministrica ne vidi nesorazmerij
Tiste na najslabše plačanih delovnih mestih, ki so v prvem do 22. plačnem razredu in vsi prejemajo minimalno plačo, je ministrica presenetila z izjavo, da v tem delu plačne lestvice ne vidi težav in plačnih nesorazmerij: »Nesorazmerja v spodnji tretjini plačne lestvice ni. Minimalna plača je sicer visoka, obstajajo delovna mesta, obstajajo plačni razredi, ki so pod minimalno plačo, ampak tu načeloma resnih nesorazmerij ali kompresije, o čemer se tudi govori, ni.« Kot je pojasnila, je med plačnimi razredi štiri odstotke razlike, in »ko se bo naslovil izziv minimalne plače, imamo spodnjo tretjino plačne lestvice rešeno«.
Nič več pod minimalno plačo
Dodatno je njeno izjavo včeraj pojasnil Luka Mesec, ki je dejal, da naj bi se plačni razredi uskladili tako, da bo minimalna plača znova postala izhodišče, kar pomeni, da se bo prvi razred začel z minimalno plačo, nato pa se bodo razredi dvigovali. Enako bodo poskušali doseči v gospodarstvu, kjer naj bi se prenovile vse kolektivne pogodbe.
Skok pri najvišjih plačah
Sanja Ajanović Hovnik je napovedala tudi, da naj bi se znatno popravile plače v najvišjih plačnih razredih. Kot je ugotovila, naj bi bilo trenutno razmerje med najnižjo in najvišjo plačo ena proti 4,5 in to razmerje bodo poskušali dvigniti na ena proti sedem, za kar naj bi po njenih besedah obstajal tudi družbeni konsenz. Kje in kako je bil dosežen, sicer ni znano, a dejstvo je, da najvišji državni funkcionarji že dolgo niso dobili povišice in da je bodo končno deležni.
Če je imela ministrica Ajanović Hovnik pri navajanju razmerij med plačami v mislih neto zneske, se bodo plače vodilih mož in dam v državi krepko povišale. V najvišji, 65. plačni razred se glede na trenutno ureditev uvrščajo predsednik vlade, predsednica države, predsednica državnega zbora ter predsednika vrhovnega in ustavnega sodišča. Njihova izhodiščna plača je 5663 evrov bruto oziroma 3296 neto ob upoštevanju splošne olajšave. Glede na objavljeno višino minimalne plače pri 878 evrov neto bi tako po načrtu ministrice za javno upravo znašala 6146 evrov neto oziroma 12.264 evrov bruto. Ob tem je treba seveda upoštevati še dodatke, ki so izvzeti iz osnovne plače in lahko le to še krepko zvišajo.
Nov sistem že prihodnje leto
Če se bo namera ministrice Ajanović Hovnik uresničila, bo tudi ona deležna krepko višje plače. Kot smo lahko slišali včeraj, naj bi bili prvi osnutki plačnega sistema predstavljeni 18. januarja na vrhu koalicije, do 30. junija naj bi šel predlog v zakonodajni postopek, začel pa naj bi veljati s prvim januarjem 2024. Glede na predstavljeno, si lahko obetamo napet začetek leta, saj si le težko predstavljamo, da bodo delodajalci v času, ko gospodarstvu grozi kriza, mirno sprejeli predlog o izenačitvi izhodiščne in minimalne plače, saj bi to v večini podjetij pomenilo vzpostavitev novih plačnih razmerij.
