Tako je izgledala noga ene od žrtve ugriza strupenega modrasa.
S hrvaške obale zadnji mesec poročajo o večjem številu kač, predvsem v Dalmaciji, kjer so obravnavali tudi več ugrizov strupenjač.
V Sloveniji zdravstveni delavci zadnja leta na leto oskrbijo okoli 25 ljudi, ki pomoč poiščejo zaradi ugriza kače, je razvidno iz podatkov, ki nam jih je posredoval Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ker so se lani občutno razmnožile miši, so se v javnosti pojavila ugibanja, ali bo tako rekoč mišjemu letu sledilo kačje leto, a bo to jasno šele v drugi polovici poletja. »Mladiči bodo v drugi polovici poletja, zato za zdaj kačje populacije v primerjavi z lani niso nič večje. Vse kače, ki jih zdaj srečujemo, so bile tu že lani.« Šele konec poletja bomo torej lahko govorili o morebitnem povečanju števila kač. »Če ljudje opažajo več kač, je to lahko povsem lokalno, ker se je zgodila neka sprememba v okolju. Število kač se vsako leto nekoliko spreminja. Nihanja so v naravi povsem normalna,« je za revijo Jana povedal biolog Griša Planinc, sicer tudi član Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica in ekipe Kačofona.
V Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana ob ugrizu strupene kače priporočajo, da najprej poskrbite za svojo varnost pri reševanju in kačo odženete. Za pomoč pokličite 112, zastrupljenec mora po ugrizu strupenjače mirovati, odstraniti uro, zapestnice, prstane in drug nakit, rano pa morate očistiti, sterilno obvezati in hladiti z obkladki. Ud imobilizirajte, lahko z vejo ali pohodno palico, medtem ko naj prizadeti ud leži nižje od srca. Poskrbite za prevoz v bolnišnico, ob ugizu kače v gorah in na nedostopnem območju lahko pri reševanju pomagajo gorski reševalci s helikopterjem. Zastrupljenec ne sme piti alkohola.
»Ugriz kače smo v letošnji sezoni nazadnje obravnavali 6. junija v urgentnem centru, za katero kačo je šlo, ne vemo. Poškodba je bila rana na desni nogi – ugriz. Pacient ni bil hospitaliziran. Vključno s tem ugrizom smo letos obravnavali dva ugriza,« so za časnik Večer povedali v mariborskem univerzitetnem kliničnem centru (UKC), medtem ko nam iz ljubljanskega UKC odgovorov niso posredovali.
Kače v Sloveniji spadajo med zaščitene živali, zato jih ne smemo preganjati, loviti in celo ubijati. Kača nikoli ne napade prva, saj je izjemno plašna žival. Največ ugrizov se zgodi, ko ljudje nevede sežejo ali stopijo v bližino kače in jo presenetijo. Lahko se zgodi na domačem vrtu, na bližnjem travniku ali visoko v gorah. V približno četrtini primerov pride do ugriza v zgornje okončine, zato je treba biti v naravi previden, ko na primer segamo z roko za skalo, drevo ali po visoki travi. Večina ugrizov je posledica nesrečnega naključja, v nekaterih primerih pa je ugriz strupene kače posledica človeške lahkomiselnosti.
Hotela je pobožati gada
Ena izmed bolj neverjetnih zgodb o ugrizu strupenjače v Sloveniji je znana izpred treh let, zgodilo se je visoko v gorah, pri planinski koči na Doliču, ki je eno izmed visokogorskih izhodišč za vzpon na slovenskega očaka. Turistka iz Amerike je v bližini koče zagledala plazilca, ki ljudem po navadi nažene strah v kosti, nekatere pa tudi navdušuje. Turistka spada v drugo skupino ljudi; ker pa je bila prepričana, da v Sloveniji nimamo strupenih kač, je kačo tudi prijela. Gadu ni bilo do »crkljanja«, kar je dal jasno vedeti s tremi ugrizi v roko. Gorski reševalci so turistko s helikopterjem prepeljali v ljubljanski klinični center, kjer so poškodbo oskrbeli.
Od zadnje smrtne žrtve vsaj 25 let
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Sloveniji v vsaj zadnjih 25 letih nismo zabeležili smrtne žrtve zaradi ugriza strupene kače.
»Od leta 1997, ko se vzroki smrti kodirajo po Mednarodni statistični klasifikaciji bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov, podatkov o smrti zaradi ugriza strupene kače ni. Podatkov za pretekla leta pa nimamo na voljo,« so nam na vprašanje odgovorili na inštitutu.
11 vrst, tri strupene
Kače so mesojedi plazilci brez okončin, ki spadajo v red luskarjev, in so tako sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam. Trenutno je znanih okrog 3150 vrst kač, izmed katerih jih 11 živi tudi v Sloveniji. Življenjski prostor so si na sončni strani Alp poiskale tri strupenjače, in sicer modras, ki je tudi najbolj strupena evropska kača, navaden gad in laški gad. Na seznamu slovenskih nestrupenih kač pa najdemo mačjeoko kačo, smokuljo, navadnega goža, progastega goža, črnico, belico, belouško in kobranko. Slovenske strupene kače lahko prepoznamo po cikcakastem vzorcu na hrbtu, kratkem repu in ozki zenici, a se navadno zaplete prav pri vzorcu, saj ga nekateri gadi nimajo ali pa imajo samo prečne proge. Znani so tudi popolnoma črni primerki
