Ministrstvo za kmetijstvo je v času, ko ga je vodil Jože Podgoršek, njegovi soprogi izplačalo 17.300 evrov subvencije za trajni nasad kostanjev na njuni kmetiji.
To je razvidno iz javno dostopnih podatkov o prejemnikih evropskih in javnih sredstev na področju kmetijstva. Informacijo so v petek potrdili tudi na agenciji za kmetijske trge in podeželje. Pojasnili so, da je Podgorškova soproga prejela sredstva za izvedbo naložbe trajnega nasada in nakupa mulčerja, stroja za mletje in stiskanje rastlin. »Posajenih je bilo 129 dreves, na površini 1,21 hektarja. Nasad je bil ograjen z žičnato ograjo,« so pojasnili na agenciji.
Podgorškova soproga je denar prejela v proračunskem letu 2021, ko je ministrstvo že vodil njen mož. Prijavila se je na razpis za podporo naložbam, namenjenim prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe. Za naložbe fizičnih oseb je bilo na voljo pet milijonov evrov, dodatnih 500 tisoč pa za nosilce majhnih kmetij.
Razpis so objavili v začetku avgusta 2020, ko je ministrstvo še vodila Aleksandra Pivec, Podgoršek pa je bil državni sekretar, takrat še iz kvote Desusa. Rok za oddajo prijav se je iztekel v začetku novembra 2020. Tri tedne prej je Podgoršek zasedel položaj ministra.
Se spomnite afere Stepišnik?
Gre za primer, domala enak aferi, ki je pred desetimi leti izbruhnila v vladi Alenke Bratušek. Takrat je ministrstvo za gospodarstvo, ki ga je vodil Stanko Stepišnik, na razpisu odobrilo 348 tisoč evrov državnega denarja za njegovo podjetje Emo Orodjarna. Stepišnik se je branil, da z razpisom ni imel ničesar. Po razkritju, da se je isto podjetje prijavilo na še en razpis ministrstva, je Stepišnik po dogovoru z Alenko Bratušek odstopil.
Pozneje v zadevi Stepišnik nihče od pristojnih organov ni ugotovil nezakonitosti ali sumov kaznivih dejanj. Enako bi se utegnilo zgoditi pri Podgoršku.
Zakaj? Res je, da so za kmetijsko gospodarstvo družine Podgoršek in ministrovo soprogo, ki ima status samostojne podjetnice od septembra 2018, ko je Podgoršek postal državni sekretar, veljale omejitve poslovanja z državo. Toda te so predvidene le za javna naročila, ne pa za razpise, na katerih se deli državni in evropski denar.
Kaj pravijo na KPK?
To so v petek potrdili tudi na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), kjer o konkretnem primeru sicer nimajo informacij, a so na načelni ravni pojasnili, da za subvencije, namenjene naložbam v kmetijstvo, velja zgolj relativna, ne absolutna omejitev poslovanja. V takšnem primeru so določeni posli dovoljeni, so poudarili na KPK, ki jo vodi Robert Šumi. »Seveda ob doslednem spoštovanju določb o dolžnem izogibanju nasprotju interesov,« so dodali.
Prevedeno: ministri in drugi javni funkcionarji lahko za svojo kmetijo ali podjetje pridobijo denar z državnih in evropskih razpisov, če se vanje neposredno ne vtikujejo.
Zasluga za to gre poslancem državnega zbora, ki so v času vlade Boruta Pahorja omehčali omejitve iz protikorupcijske zakonodaje. To so storili na predlog SLS, ki je želela županom in svetnikom v lokalnih okoljih omogočiti, da bi kljub funkciji še vedno prejemali občinske subvencije za kmetovanje.
Podgorška že preiskuje toilstvo
Ali se je kot minister kakorkoli vpletal v razpis, na katerem je do denarja prišla njegova soproga, bomo pri Podgoršku in agenciji preverili danes. Na čelu agencije za kmetijske trge, ki je pristojna za ukrepe skupne kmetijske politike, je od marca 2021 Miran Mihelič. Pred tem je bil kratek čas državni sekretar na ministrstvu, ki ga je takrat že vodil Podgoršek.
Kdaj se je Podgoršek odločil za naložbo v nasad kostanja in ali je morda računal, da lahko do denarja lažje pride s položaja državnega funkcionarja, ni znano. V zadnjih letih se sicer v slovenskem kmetijstvu povečuje število pridelovalcev kostanja, ki ga pobirajo ročno. Iz do zdaj objavljenih podatkov ni videti, da bi Podgorškova soproga denar prejela tudi z morebitnih drugih razpisov.
Podgorška sicer že preiskuje tožilstvo. Aprila lani smo namreč razkrili, da mu je 800 evrov visok račun za dopust v hotelu Bohinj, kjer je bil s soprogo, plačala družba KŽK. Ta je bila prej z državo več let v sodnem sporu zaradi kmetijskih zemljišč, pri reševanju pa je potrebovala pomoč ministra. Podgoršek je več dni zatrjeval, da se je pri plačilu zgodila napaka. Ko so ga na laž postavili v družbi CŽK, je odstopil, tekoče posle pa opravljal do konca mandata nekdanje vlade.
Bivši dekan šole, ki ji je v vladi uredil državni denar
Pred prihodom v politiko je Podgoršek kot dekan in predavatelj delal na Visoki šoli za upravljanje podeželja Grm iz Novega mesta. Vsa leta, ko je vodil šolo, si je prizadeval za njeno državno financiranje.
Namera mu je uspela, ko je bil minister. Jeseni 2021 je namreč državni zbor sprejel odlok, ki Visoki šoli Grm omogoča, da letno od ministrstva za izobraževanje prejme 400 tisoč evrov.
Pozor: šlo je za praktično enak odlok, ki ga je Podgoršek sam štiri leta prej prinesel naministrstvo za izobraževanje. Vlada Mira Cerarja ga je zavrnila, ker je ocenila, da tovrstne študijske vsebine obširno zagotovljata dve obstoječi javni univerzi. Nato sta njegov odlok v parlamentarno proceduro vložila poslanca SDS Tomaž Lisec in Anja Bah Žibert, a neuspešno.
