Nedavna napada varnostnikov na slovenske turiste šokirala javnost

Včasih smo tožili, da bi lahko Hrvati imeli jedilnike tudi v našem jeziku, ampak večinoma je bilo poleti sobivanje složno. Zato sta nedavna napada varnostnikov na slovenske turiste šokirala javnost. V Umag in okolico smo se odpravili preverit splošno ozračje.

Najprej je sredi avgusta ponoči na plaži Alberi, kjer ima koncesijo hotel Kempinski Adriatic Savudrija, prišlo do fizičnega spopada med varnostniki in skupino ljudi, ki so bili na plaži in niso bili gostje hotela. Poškodovani sta bili obe strani. Samo nekaj dni pozneje so varnostniki v nočnem klubu v Umagu obračunali s skupino Slovencev, ki menda niso upoštevali opozoril, naj se umirijo. V Umagu in okolici se o incidentih pogovarjajo tako domačini kot slovenski turisti, ki jih je tam več kot turistov iz drugih držav.

Varnostniki so šli predaleč

»Ne samo, da vas je Slovencev tu zelo veliko, ampak imajo nekateri tu hiške že desetletja in se včasih vedejo, kot da imajo več pravic. V preteklosti se je dogajalo, da so si vikendaši v prvi vrsti kar prilastili del obale, si zidali pomole in podobno. Zato verjamem, da so se tudi tisti na obali hotela vedli objestno. Seveda so plaže skupno dobro, ampak hotel ima tam svoje objekte, ležalnike in drugo opremo. Varnostniki so to ščitili, a so šli predaleč in bi bilo bolje, če bi že prej poklicali policijo,« pravi Jasna, ki tudi sama redno dopustuje na Crvenem vrhu.

Nekoč pijani, zdaj zadrogirani

Aki Ružnić je pred petimi meseci prišel za natakarja v hostel in lokal na plaži Hacienda v Lovrečici, ki je kakšnih 10 minut oddaljena od središča Umaga. »Jaz z gosti nisem imel težav, saj se zavedam, da moram biti potrpežljiv in se ne smem živcirati, tudi če njihova dejanja niso najprimernejša. Stranka ima vedno prav – ne glede na vedenje,« pravi Aki. Njegova šefinja pa je opazila, da je letos namesto alkohola večji problem zloraba drog; opozarja, da to močno vpliva na vedenje in je zato težje umiriti posamezne težavne goste. »Zabavajo se do jutra in potem tavajo tu naokrog vsi ‘nasmrkani’. Prejšnja leta so bili pijani, zdaj so zadrogirani!«

Včasih se moram umakniti

20-letna Sara že pet let dela v gostinstvu. Trenutno je natakarica v centru Umaga, od koder je tudi doma. Pravi, da hujših težav nima, saj njen lokal ponoči ni odprt. »Starejši ljudje, to je tam od 40. leta naprej, so čisto simpatični, prijazni. Morda zato, ker sem jaz mlajša, pa imajo več razumevanja. Mlajši, stari od 20 do 30 let, pa znajo biti res zelo naporni in prepotentni! Včasih imam težavo, da jih postavim na njihovo mesto, tako da se takrat kar umaknem, da ne bi bilo večjih težav.«

Konec sezone – konec potrpljenja?

Sara opozarja, da je morda težava tudi v tem, da je do konfliktov prišlo v zadnjem delu sezone, ko je osebje že utrujeno. »Mi nimamo več potrpljenja, gosti ga imajo pa še manj … Če prideš v lokal in vidiš, da se natakarju nič ne da, da je živčen in siten, potem tudi ti postaneš napet, kajne. V takem vzdušju ni prijetno delati niti biti gost,« pravi mlada Istranka.

»To, kar se je zgodilo, se ne bi smelo!« pa je odločna 60-letna Gordana, ki je rojena v Umagu, čeprav zadnja leta prihaja tja samo med sezono, saj se je preselila v London. »Tu Slovenci od nekdaj živijo z nami, pa tudi mi v Sloveniji. Jaz sem praktično odrasla na plaži Zlatorog (v neposredni bližini Umaga, op. a.), kjer je bil slovenski počitniški dom. Tam sem se družila z malimi Slovenci, zaradi njih sem se naučila vašega jezika, z njimi sem se učila plesati … Takrat je bilo tam čisto, urejeno, zdaj pa ni več ničemur podobno, saj je polno smeti. Grozno je,« pravi.

Po njenem za incident niso krivi domači Istrani, ampak so natakarji in varnostniki prišli od drugod, in so zato nestrpnejši do gostov. »Mi smo se vedno družili s Slovenci in smo tudi hodili k vam na zabave. Je pa res, da je v zadnjem času povsod več nestrpnosti. To mi res ni všeč.«

Slovenci hujši od drugih?

Malo stran od plaže Zlatorog je na obali naselja, kjer so Slovenci že pred več kot pol stoletja začeli kupovati vikende, manjši gostinski lokal El Peligro. Lastnik je Nadžimel Pašić. Njegova izkušnja s slovenskimi gosti ni najboljša. »Če povem iskreno, ste Slovenci res bolj grozni od drugih. Seveda pa vas je tu veliko več kot preostalih tujcev. Mnogi se vedejo, kot da bi bilo to vse njihova last. Res je, da ste po petih desetletjih tu že domači, a vseeno. To ni več ista država! Ni problem, da imate tu svoje hiše, stanovanja. A to ne pomeni, da ste lahko prepotentni,« razlaga.

Povsod so bedaki in dobri ljudje.

V naselju, kjer so sicer Slovenci v zadnjih letih nekaj hiš prodali drugim tujcem, nekaj pa jih oddajajo, je Pašićev lokal obdan predvsem z našimi gosti. »Na primer: ženska je prišla in moji ženi, ki je ravno takrat delala za šankom, praktično naročila, naj ji pazi na otroka. Kar je seveda nemogoče. Ali pa druga gospa, ki je prišla in se kregala, zakaj smo se tako razširili. Ona je ena redkih, ki sem jo dobesedno nagnal od tu, saj je vztrajno nergala, zakaj smo tu na obali in da sem slab gostinec. Nekoč sem v gneči kozarec vode dal na točilni pult, a se je malo polil. Niti oprostite nisem utegnil reči, ko se je človek že začel dreti, žaliti … Saj razumem – sto ljudi, sto čudi, pravijo –, povsod so bedaki in dobri ljudje. Razlika je edino ta, da se Slovenci tu počutijo kot lastniki v nasprotju z drugimi turisti, ki se držijo bolj ob strani in so posledično vljudnejši,« meni.

Nesprejemljivo

Vsi sogovorniki se strinjajo, da fizičnega nasilja ne bi smelo biti. Takšno je seveda tudi mnenje hrvaških organov, ki so že ukrepali. Hrvaška turistična zveza je recimo napovedala kampanjo ozaveščanja o pravicah turistov, tudi v slovenskem jeziku. Ob tem so spomnili, da ima Hrvaška poseben režim sankcij za varnostnike, ki prekoračijo pooblastila, vključno z visoko denarno kaznijo in trajnim odvzemom licence.

Župan Umaga je incident označil za »nesprejemljiv« in poudaril, da bodo zahtevali več nadzora nad zunanjimi varnostnimi službami, saj gre pogosto za podizvajalce, ki niso lokalno registrirani. Poskrbel bo tudi za dodatne pritožbene kanale za turiste, da bodo lahko na enem mestu prijavili nasilje, krajo ali zlorabo.

Kaj pa mi?

Taki incidenti pa so dober povod tudi za to, da se zamislimo nad sabo. Nad tem, da je vse več nestrpnosti. Da v črni kroniki vse pogosteje beremo o posledicah objestnosti in netolerance.

»Naš apartma imamo v hiši, kjer so štiri stanovanja. V enem je ženska srednjih let, ki kljub dvema najstniškima otrokoma redno žurira s prijateljicami. Čez dan in pozno v noč jih ima pogosto na obisku; na ves glas navijajo glasbo in prepevajo. Iz drugih stanovanj smo jo že opozarjali, da nam krati spanec, njen odgovor pa je: 'Pa si kupite hišo!' ali še kaj bolj nesramnega. Kdo ve – morda bo tudi komu od nas enkrat prekipelo. Bomo potem mi krivi ali bo kriva ona, ki ignorira tudi to, da je treba občasno očistiti hodnik? Ljudje bi se morali zavedati svojih dolžnosti, ne le pravic,« še pravi Jasna s Crvenega vrha.