Na pogorišču Adrie Airways: bodo nemški menedžerji sprejeli ponudbo?
V kar 78 milijonov evrov vredni odškodninski tožbi zoper nekdanje vodstvo Adrie Airways je na mizi končno predlog sodne poravnave.
Odškodninsko tožbo proti nekdanjemu vodstvu propadlega letalskega prevoznika Adria Airways je leta 2022 vložil stečajni upravitelj Adrie Janez Pustatičnik. Gre za tožbo proti nekdanjim nemškim menedžerjem, ki so po tistem, ko je finančni sklad 4K Invest od države kupil nacionalnega letalskega prevoznika, družbo prevzeli, jo finančno izčrpavali in na koncu poslali v stečaj.
Obravnava tožbe na sodišču je stekla lani spomladi, jeseni je nato stekla tudi mediacija, ki pa ni bila uspešna. Sodni postopek bi se moral nadaljevati julija letos, a se to ni zgodilo.
Kakšen bo izplen odškodninske tožbe zaradi potopa Adrie Airways
Kranjsko okrožno sodišče je danes nato na spletnih straneh Ajpesa objavilo predlog pogojne sodne poravnave med stranema. Skladno z njim bi se nekdanja vodilna Arno Schuster in Holger Kowarsch solidarno zavezala, da v roku 30 dni od datuma pravnomočnosti sklepa sodišča o soglasju k sklenitvi poravnave na račun Adrie v stečaju plačata 450.000 evrov.
Sodna poravnava bo veljavna šele v primeru pravočasnega plačila zneska, še pred tem pa mora soglasje k njemu podati tudi tričlanski upniški odbor, v katerem so ameriška družba Aerocentury, irsko podjetje EIC Aircraft Leasing in Zavarovalnica Triglav.
S sklenitvijo poravnave bi se medsebojna razmerja med stranema uredila, postopek v odškodninski tožbi pa bi bil zaključen.
Želja po hitrem zaključku
Pustatičnik je v izjavi, ki je bila danes prav tako objavljena na spletnih straneh Ajpesa, pojasnil, da je bil eden od razlogov za sklenitev poravnave želja po hitrem zaključku stečajnih postopkov.
Sklenitev poravnave, kot pravi, omogoča izvedbo nadaljnjih aktivnosti proti končanju stečajnega postopka, ki se je začel leta 2019. Glede na kompleksnost pravdnega postopka bi ta namreč trajal še več let, zagotovo tudi na drugih instancah. Posledično tudi stečajnega postopka ne bi bilo mogoče zaključiti.
V odškodninski tožbi proti zadnjim poslovodjem Adrie Airways dogovor za mediacijo
S sklenitvijo poravnave in posledično krajšim trajanjem stečaja bi po Pustatičnikovi oceni nastali tudi nižji stroški stečajnega postopka. Poleg samih nadaljnjih pravdnih stroškov konkretnega postopka, bi daljše trajanje stečaja namreč vplivalo tudi na obseg drugih stroškov, povezanih s stečajem.
Višina zneska?
V poravnavi dogovorjeni znesek sicer močno odstopa od višine tožbenega zahtevka, a je treba po besedah stečajnega upravitelja upoštevati dejstvo, da je tožbeni znesek oblikovan na podlagi zakonskega pravila, ki uzakonja izpodbojno pravno domnevo, da so upniki, če poslovodstvo ne dokaže drugače, utrpeli škodo, ki je enaka razliki med celotnim zneskom priznanih terjatev in zneskom, do katerega bo terjatev plačana v stečajnem postopku.
Med postopkom je nekdanje nemško poslovodstvo zatrjevalo in dokazovalo, da za celotno vsoto neplačanih terjatev ni odgovorno zadnje poslovodstvo in da je velik razkorak med obveznostmi in premoženjem Adrie Airways obstajal že ob imenovanju novih vodilnih po prodaji prevoznika, poleg tega pa da je odgovornost poslovodstva omejena. Po slovenski zakonodaji bi bila v tem primeru omejena na višino dvakratnega zneska prejemkov, ki jih je poslovodstvo prejelo oz. na najmanj 150.000 evrov, pri veliki družbi, kakršna je bila Adria.
Prisilna izvršba bi bila verjetno neuspešna
"Če bi sodišče ugotovilo, da je odškodninska odgovornost poslovodstva omejena v smislu omenjenih zakonskih določil, bi to glede na višino tožbenega zahtevka in višino stroškov postopka morebiti lahko pomenilo, da mora tožeča stranka toženi povrniti precejšnji del njenih stroškov, kar pa bi verjetno imelo za posledico slabše poplačilo upnikov, kot pa jim ga zagotavlja predlagana poravnava," je navedel Pustatičnik.
Tudi če bi sodišče odločilo, da je poslovodstvo odgovorno za celotno škodo, ki jo uzakonja omenjena zakonska pravna domneva, pa po pojasnilih stečajnega upravitelja to ne pomeni nujno, da bi upniki dosojeni znesek dejansko tudi prejeli. V mediacijskem postopku so se npr. pojavili znaki, da bi bila prisilna izvršba v pretežni meri verjetno neuspešna. Poleg tega bi z vodenjem izvršilnih postopkov v tujini (Nemčiji in Avstriji) nastajali precejšnji dodatni stroški, stečajni postopek pa bi se še dodatno precej podaljšal.
"S sklenitvijo sodne poravnave se vse zgoraj navedene negotovosti odpravljajo," ugotavlja Pustatičnik. Znesek je bil po njegovih besedah dogovorjen na podlagi dolgotrajnih pogajanj in je tudi izraz tega, da sta toženca dve fizični osebi, od katerih verjetno kaj dosti več ne bi bilo moč izterjati.
