"Na vsa zaslišanja bom prišel in povedal, da o tem primeru ne vem nič."
Tako je Aleš Hojs, nekdanji minister za notranje zadeve, pred desetimi dnevi odgovoril na vprašanje, ali je vedel, da je urad za preprečevanje pranje denarja v času nekdanje vlade Janeza Janše brez podlage pridobival podatke o bančnih računih več kot sto podjetij in državljanov Slovenije.
Toda Hojs je pri tem zamolčal, da so nekdanjemu direktorju urada Damjanu Žuglju, ki ga že več mesecev preiskujejo kriminalisti, vrata do položaja pomagali odpreti tudi uslužbenci njegovega ministrstva. Ti so namreč omogočili, da je lahko Žugelj prihajal do najbolj zaščitenih tajnih podatkov v državi - četudi po zakonu zelo verjetno ne bi smel.
Preberite še:
Janševi izbranci pred volitvami iskali račune šefa Pop TV
Brskali po računih šefa Save, ki jo je kupoval Orbanov zet
Šifra: strogo tajno
Na vladnem uradu za varovanje tajnih podatkov so tako za necenzurirano.si potrdili, da ima Damjan Žugelj dovoljenje za dostop do podatkov, označenih s "strogo tajno". To pomeni, da je lahko kot direktor urada dostopal do tajnih podatkov, katerih razkritje bi lahko ogrozilo vitalne interese Republike Slovenije ali jim nepopravljivo škodovalo.
Po zakonu je "strogo tajno" najvišja stopnja tajnosti, ki jo lahko določijo samo predsednica republike, predsednica državnega zbora, predsednik vlade, ministri, predsedniki parlamentarnih preiskovalnih komisij, določeni vojaški poveljniki in predstojniki vladnih služb. Dovoljenje, ki velja pet let, je dobil po tem, ko so ga varnostno preverili uslužbenci notranjega ministrstva. Več podatkov kaže, da bi morali imeti pri Žuglju že takrat resne zadržke.
Na uradu za varovanje tajnih podatkov, ki ga vodi Igor Eršte, so nam pojasnili, da so Žuglju dovoljenje za dostop do strogo tajnih podatkov izdali 18. maja 2021. Dva meseca pred tem ga je Janševa vlada imenovala za začasnega direktorja urada.
Kako (ni)so preverjali Žuglja
V teh dveh mesecih je moral Žugelj prestati varnostno preverjanje, ki so ga uslužbenci notranjega ministrstva razširili z varnostnim poizvedovanjem. Žugelj je tako:
- najprej izpolnil osnovni vprašalnik, v katerem je moral razkriti vse osebne in druge podatke o svojem življenju: vso premoženje, prejemke, obveznosti, prekrškovne in kazenske postopke, okoliščine bivanja v tujini ...
- nato je dobil v roke posebni vprašalnik, kjer je moral poročati o tem, ali je služil v tuji vojski, ali je bil v stikih s tujimi obveščevalnimi službami, ali ima kakšne finančne obveznosti in ali obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi lahko bil tarča izsiljevanja,
- na koncu pa je moral navesti še imena treh oseb, ki so morale potrditi podatke, navedene v vprašalnikih, in z uslužbenci ministrstva za notranje zadeve opraviti še razgovor.
Po zakonu lahko ministrstvo zavrne dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, če se pri prosilcu pojavijo varnostni zadržki. Mednje sodijo tudi "ugotovitve varnostnega preverjanja, ki vzbujajo utemeljene dvome v posameznikovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost za varno obravnavanje tajnih podatkov". Več virov nam je recimo v zadnjih tednih potrdilo, da dovoljenja za dostop do strogo tajnih podatkov ni mogoče dobiti, če je prosilec visoko zadolžen.
Preberite še:
Dolga Vučićeva roka: kako je slovenski urad vohljal za srbsko opozicijo
Milijonski dolg do hrvaškega tajkuna
Na tej točki pridemo do bistva. Žugelj je bil namreč že ob opravljanju varnostnega preverjanja lastnik hrvaškega podjetja Conus, ki dolguje 2,5 milijona evrov hrvaškemu tajkunu Želimirju Kodriću, za katerega je delal pred prihodom na urad. Ta denar si je izposodil leta 2018 za financiranje nakupa 156.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča v bližini Plitvićkih jezer, na katerem je želel zgraditi turistični kompleks z dvema hoteloma, 50 bungalovi, kongresnim centrom, igralnico in umetnim jezerom.
Gre za znesek, ki ga Žugelj očitno še vedno ne odplačuje. Vsaj tako je razvidno iz bilanc, ki jih javno objavlja podjetje Conus. S plačo, ki jo je prejemal kot direktor urada za preprečevanja denarja, bi Žugelj potreboval skoraj stoletje, da dolg vrne, če seveda zemljišča pred tem ne bi prodal. A to ni edini potencialni zadržek: Žugelj namreč denar dolguje tajkunu iz sosednje države, ki ima odlične zveze v hrvaškem poslovnem svetu in politiki.
Kako je torej mogoče, da je Žugelj kljub temu dobil soglasje za dostop do strogo tajnih podatkov v vitalnem interesu Republike Slovenije?
Na ministrstvu, ki ga danes vodi Boštjan Poklukar, nam zaradi varstva osebnih podatkov na vprašanja glede varnostnega preverjanja Damjana Žuglja niso odgovorili. Toda ob tem so poudarili, da v zakonu o tajnih podatkih ni pravne podlage za preverjanje podjetij, ampak le za osebno premoženje.
Prevedeno: problematično zanje bi bilo le, če bi teh 2,5 milijona evrov Žugelj dolgoval kot fizična oseba. "Podjetja se preverjajo zgolj v postopku izdaje varnostnega dovoljenja organizaciji," so nam pojasnili. Žugelj je sicer edini lastnik podjetja Conus, ki je registrirano na naslovu njegovega stanovanja v hrvaškem mestu Samobor.
Slovenski lov na Vučićeve tarče
Žugljev dostop do strogo tajnih podatkov v Sloveniji je potencialno problematičen tudi zaradi njegovega tesnega sodelovanja z oblastmi v Srbiji. Urad je namreč v njegovem času brskal tudi za podatki srbskih državljanov, ki so bili tarče predsednika Aleksandra Vučića, ne da bi imel za to podlago v resnih sumih pranja denarja ali drugih kaznivih dejanj.
Kot smo razkrili, se je slovenski urad konec leta 2021 lotil medijskega mogotca Dragana Šolaka, srbskega opozicijskega politika Dragana Djilasa, njegovega brata Gojka Djilasa in švicarskega državljana Pascala Schmida, ki je bil zastopnik Djilasovega tamkajšnjega podjetka. Več virov nam je potrdilo, da je urad od bank izrecno zahteval, naj mu podatkov o računih obeh Djilasov in Schmida ne pošiljajo v elektronski obliki, ampak na fizičnih nosilcih. S tem je otežil sledljivost teh podatkov.
Kot je znano, je Žugelj takrat intenzivno sodeloval z uradom iz Srbije, ki so jo aprila 2022 prav tako čakale volitve. Novembra 2021, tik preden je urad od bank zahteval podatke, je bil Žugelj dvakrat v Beogradu. Prvič se je udeležil regionalne konference o nezakonitih transakcijah, drugič pa je obiskal srbski urad. "Obisk je bil povezan z uresničitvijo dvostranskih dogovorov med uradoma in predstavitvijo določenih IT rešitev," so takrat pojasnili na slovenskem uradu.
Na vprašanje, ali bodo zahtevali revizijo postopka izdaje dovoljenja Žuglju, so nam na ministrstvu odgovoril, da zakon o tajnih podatkih te možnosti ne pozna. "Za osebe, ki imajo izdano dovoljenje, je možno uvesti postopek vmesnega varnostnega preverjanja, če je podan sum obstoja varnostnega zadržka iz zakona o tajnih podatkih," so nam pojasnili.
