"Namigovanja so tako absurdna, da v normalnem demokratičnem okolju ne bi imela nikjer nikakršnega odmeva."
Tako je nekdanji premier Janez Janša sredi maja odgovoril na vprašanje portala N1, ali je s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem sklenil pakt, s katerim naj bi tik pred lanskimi volitvami v obeh državah skušala pridobiti potencialno obremenilne informacije o njunih nasprotnikih: medijskemu mogotcu Draganu Šolaku, srbskemu opozicijskemu politiku Draganu Djilasu in predsedniku Gibanja Svoboda Robertu Golobu.
Toda danes objavljamo zgodbo, ki Janševo zanikanje postavlja v drugačno luč. Slovenski urad za preprečevanje pranja denarja, ki je v mesecih pred volitvami pridobival bančne podatke več kot sto slovenskih državljanov in podjetij, ne da bi pri veliki večini za to imel kakršno koli podlago, je namreč na enak način pomagal tudi oblastem v Srbiji.
Na isti dan, 30. novembra 2021, se je tako urad lotil treh Vučićevih tarč: Dragana Djilasa, njegovega brata Gojka Djilasa in zastopnika nekaterih njunih podjetij Pascala Schmida. Več virov nam je potrdilo, da je urad od bank izrecno zahteval, naj mu podatkov o njihovih računih ne pošiljajo v elektronski obliki, ampak na fizičnih nosilcih. To je bilo v nasprotju z dotedanjo prakso. Je slovenski urad, ki ga je takrat vodil Damjan Žugelj, to zahteval zgolj zato, da oteži sledljivost teh podatkov – in jih lažje pošlje v Srbijo?
Preberite še:
Državni udar na uradu, ki je vohljal za šefi medijev
Janševi izbranci pred volitvami iskali račune šefa Pop TV
Kdo je Djilas? In zakaj je bil Vučićeva tarča?
Dragan Djilas je nekdanji župan Beograda in voditelj srbske opozicije. V zadnjih letih je njegova politična moč upadla. Še vedno je predsednik Stranke svobode in pravičnosti (SSP), ki v srbskem parlamentu nima poslancev.
Kljub temu je v tabloidih, ki jih obvladuje Vučić, v zadnjih letih še vedno veljal za političnega sovražnika številka ena. Očitali so mu politične zveze v tujini in domnevno bogatenje s spornimi privatizacijskimi posli. Marca 2021, leto dni pred srbskimi volitvami, je Vučić javno oznanil, da ima Djilas skriti bančni račun na otoku Mavricij v Indijskem oceanu. Takoj zatem se je v tablodih res pojavil domnevni izpisek s tega računa, a je šlo za ponaredek. Po ugotovitvah preiskovalnih novinarjev iz Srbije ga je izdelal in lansiral Tal Hanan, izraelski politični svetovalec, znan po ustvarjanju lažnih novic o tekmecih svojih naročnikov.
Na istem ponarejenem dokumentu je kot pooblaščenec za dvigovanje denarja naveden Pascal Schmid. Gre za državljana Švice, ki se ukvarja z upravljanjem podjetij. Do leta 2021 je bil član upravnega odbora Djilasovega podjetja Multikom Open. Srbski tabloidi so v zadnjih letih intenzivno napadali še Gojka Djilasa, brata Dragana Djilasa in poslovneža, ki je pred slabim desetletjem sodeloval tudi s Šolakom. V začetku decembra 2021 so mu poslanci Vučićeve vladajoče stranke očitali, da ima v lasti 35 stanovanj.
Preberite še:
Govorjenje o državljanski vojni je megla za razkriti državni udar #komentar
Posebna obravnava srbskega paketa imen
Prav v tistih dneh je za podatki o obeh Djilasih in Schmidom že brskal tudi slovenski urad za preprečevanje pranja denarja. Uradnih informacij o teh postopkih ni mogoče dobiti. Toda iz dokumentov je razvidno, da je Žugljev urad Dragana Djilasa, Gojka Djilasa in Pascala Schmida na zadnji dan novembra 2021 zajel v preiskavo, ki jo je vodil proti Draganu Šolaku, lastniku telekomunikacijskega operaterja Telemach in medijske skupine N1.
Poročali smo že, da je šlo za eno največjih preiskav bančnih računov v zgodovini urada. Žugljev urad jo je začel po prejemu anonimke, dolge eno tipkano stran. Vanjo je v manj kot treh tednih zajel več kot sto ljudi in podjetij. Vpogledoval je tudi v bančne račune ljudi, ki jih nikoli ni sumil pranja denarja ali drugih kaznivih dejanj. Med njimi so bili tudi nekateri vodilni iz slovenskih medijev. Tožilstvo je Žugljevo ovadbo zavrglo, policija pa zdaj preiskuje, ali je pri tem zlorabil svoj položaj in ali je del pridobljenih podatkov res izginil.
Po naših podatkih so banke podatke o računih te množice ljudi Žugljevemu uradu pošiljale v elektronski obliki – po istem kanalu, prek katerega pošiljajo informacije o sumljivih transakcijah. Toda pri peščici posameznikov v preiskavi v zadevi Šolak-Telemach je urad storil izjemo: izrecno je zahteval, da želi podatke o njihovih računih prejeti v fizični obliki. Med njimi so bila tudi vsa imena iz "srbskega paketa", torej oba Djilasa in Schmid.
Preberite še:
Pri Žuglju pomotoma preiskovali gasilca, ker so zamešali imena
Kaj pravijo na uradu
Da je urad to dejansko zahteval, je pred dnevi v enem od javnih odzivov potrdil tudi Žugelj, ki sicer ni omenjal imen preiskovancev. Zapisal je, da lahko "urad v okviru zakonskih možnosti, in to poudarjam dopustnih, med drugim sam določi način sprejemanja podatkov". "Tudi na drugih nosilcih, kot so na primer CD-ji, kakor urad dobavlja tudi podatke organom pregona," je poudaril.
Toda številni viri blizu urada in bank so nam v zadnjih dneh zatrjevali, da je dolgoletna praksa drugačna. Do Žugljevega prihoda je namreč veljalo, da urad praktično vse podatke, še posebej od bank, pridobiva in prejema prek elektronske izmenjave po zaščiteni poti. Urad je celo vedno spodbujal zavezance, naj uporabljajo elektronske poti, saj je v takšnih primerih prijave po potrebi lažje tudi dopolnjevati z novimi podatki.
Da večino podatkov, za katere zaprosijo finančne institucije, prejmejo po elektronski poti, so nam včeraj potrdili tudi na uradu, ki ga zdaj vodi Anika Vrabec Božič. "Zakon neposredno ne predpisuje načina, na podlagi katerega morajo zavezanci uradu posredovati podatke. (...) Glede na to, da so za določene vrste podatkov predpisani tudi načini sporočanja podatkov uradu, se zavezanci večinoma tudi pri odgovorih na zaprosila urada nanje odzivajo na način, kot ga uporabljajo za sporočanje teh podatkov," so poudarili.
Iz pojasnil urada je tako mogoče razbrati, da podatke v fizični obliki prejemajo le še od institucij, ki niso vključene v elektronski sistem za sporočanje podatkov. Vse slovenske banke seveda so.
Preberite še:
Našli smo še enega lastnika medijev, ki so mu brskali za računi
Srbska zveza: poti v Beograd in brskanje za računi
Povzeto: slovenske banke so lahko uradu v elektronski obliki pošiljale podatke o množici oseb, ki so jih obravnavale v zadevi Šolak-Telemach, le o tarčah iz "srbskega paketa" ne. To je še toliko težje razumeti, ker so elektronske poti bančnih podatkov najboljše jamstvo njihove sledljivosti. V vsakem trenutku se lahko vidi, kdo vse in kdaj je vanje vpogledal. Pri fizičnih nosilcih je nadzor nad potjo podatkov precej težji. Z USB ključa, zgoščenke ali druge zunanje enote jih je mogoče relativno lahko kopirati.
Je urad prav zaradi tega pri obeh Djilasih in Schmidu naredil izjemo?
Brez dvoma so Dragan Djilas, Gojko Djilas in Pascal Schmid imena, ki so bila v prvi vrsti zanimiva za oblasti v Srbiji, ne v Sloveniji. Žugelj je takrat intenzivno sodeloval z uradom iz Srbije, ki so jo aprila 2022 prav tako čakale volitve.
Novembra 2021, tik preden je urad od bank zahteval podatke, je bil Žugelj dvakrat v Beogradu. Prvič se je udeležil regionalne konference o nezakonitih transakcijah, drugič pa je obiskal srbski urad. "Obisk je bil povezan z uresničitvijo dvostranskih dogovorov med uradoma in predstavitvijo določenih IT rešitev," so takrat pojasnili na slovenskem uradu.
Preiskava v zadevi Šolak-Telemach je bila mednarodna, je pozneje zatrjeval Žugelj. Toda Dragan Djilas po lastnih navedbah nikoli ni imel odprtega računa v Sloveniji. Tudi anonimka, zaradi katere je uradno začel preiskavo, ga po naših podatkih ne omenja. Kljub temu so ga pri Žuglju očitno na vsak način želel zajeti v domnevno hudodelsko družbo. Urad in finančna uprava (Furs) sta tako kazensko ovadila slovensko podjetje Ooblee, ki naj bi ga lastniško obvladoval Gojko Djilas. To je bilo ustanovljeno leta 2019, a v štirih letih nikoli ni poslovalo. Kot že omenjeno, je pozneje tožilstvo ovadbo zavrglo.
